VSC Sklep I Cp 279/2022

Jedro

Odločilno torej je, da je s pogodbo o prenosu podjetja novi toženec vstopil v celotni pravni položaj prvotnega toženca in je njegov pravni naslednik glede celote pravic, obveznosti in pravnih razmerij v zvezi s prenesenim podjetjem.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se postopek z dnem 13. 2. 2020 prekine in se z dnem 12. 5. 2022 nadaljuje s pravnim naslednikom tožene stranke A. A., iz C.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje tožeča stranka po pooblaščenki in uveljavlja napačno uporabo materialnega ter procesnega prava in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi.

Navaja, da je prvotni toženec odvetnik B. B. v pravnem prometu posloval analogno samostojnim podjetnikom, ki nastopajo kot fizične osebe z dejavnostjo. Po določbi prvega odstavka 76. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je lahko pravdna stranka vsaka fizična in pravna oseba. V skladu z določbo 7. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) je samostojni podjetnik fizična in ne pravna oseba, zaradi česar nima lastne pravne subjektivitete. Samostojni podjetnik po izbrisu iz Poslovnega registra kot fizična oseba še naprej odgovarja za svoje obveznosti iz naslova opravljanja dejavnosti. Zato prenehanje dejavnosti samostojnega podjetnika ne pomeni tudi prenehanja stranke. Stranka je že od samega začetka le fizična oseba, kar pomeni, da se mora samostojni podjetnik zavedati, da je po zaprtju dejavnosti, do katere pride tudi zaradi izbrisa iz Poslovnega registra, osebno odgovoren za vse obveznosti, ki izhajajo iz naslova opravljanja dejavnosti, in sicer z vsem svojim osebnim premoženjem. Sodišče je ugotovilo, da je soglasje za vstop v pravdo podano z vlogo vstopnega toženca z dne 12. 5. 2022. S to vlogo je vstopni toženec sodišče obvestil, da je pravni naslednik prvotnega toženca, pri čemer je izrecno navedel, da je naslednik le glede premoženja, ni pa navedel, da prevzema vse njegove obveznosti. Zato ni dal soglasja, da z vstopom v tožbo prevzema vse morebitne obveznosti, ki lahko nastanejo s tožbo. Obrazložitev sodišča, da je vstopni toženec vstopil v tožbo z vsemi obveznostmi, je tako napačna, ker takšnega soglasja toženec ni podal. Ne gre za subjektivno spremembo tožbe, saj sta tožnici tožili odvetnika B. B. in ne njegovo odvetniško družbo, ker je posloval kot samostojni odvetnik, za katerega veljajo pravila samostojnega podjetnika. Podlaga za tožbeni zahtevek je povzročitev škode, ki je nastala zaradi malomarnega in nevestnega zastopanja. Ta odgovornost je po zakonu obvezno zavarovana. Iz vpogleda v zavarovalne pogoje, pogodbe in police, objavljene na spletni strani Odvetniške zbornice, ne izhaja, da je obveznost vstopnega toženca zavarovana za škodo, ki jo stori en odvetnik, ki je prenehal poslovati in svoje poslovanje prenesel na vstopnega toženca. Tudi, če se tožba uspešno nadaljuje z novim tožencem, položaj tožnic pri izplačilu odškodnine ne bo enak, če zavarovalnica ne bo dolžna izplačati odškodnine iz tožbe zoper novega toženca, če zavarovanje ne krije odgovornost enega odvetnika, ki je prevzel odgovornost za škodo, ki jo je povzročil drug odvetnik. Z izpodbijanim sklepom sodišče krati pravice strank, ki so z zakonom zavarovane in njun pravni in procesni položaj občutno in bistveno spreminja. Predpostavlja se, da je bil namen pravnega manevra s prenehanjem prvotnega toženega (iz javnih informacij izhaja, da sta B. B. in A. A. bližnja sorodnika, ki sta oba poslovala na istem naslovu P. 23, C., po podatkih Odvetniške zbornice pa je B. B. sedaj zaposlen pri A. A.) izdaja sklepa, v nadaljevanju postopka pa bi novi toženec ugovarjal prevzemu odgovornosti. Tako ne bi mogel biti niti prvotni (ker ni več tožen) niti nadomestni toženec (ker ne odgovarja) odgovoren, tožnici pa bi bili prekludirani zahtevati vrnitev prvotnega toženega v tožbo, nobenemu od njiju pa ne bi bilo potrebno plačati povišane zavarovalne premije v naslednjem letu ob nastopu škodnega primera. V kolikor bi novi toženec A. A. podal izrecno soglasje, da prevzema vse obveznosti, ki bi nastale zoper odvetnika B. B. oziroma zoper njega za škodna dejanja, ki jih je storil odvetnik B. B., in v kolikor zavarovalnica podala izrecno soglasje, da krije odgovornost odvetnika A. A. iz te tožbe, tožnici soglašata k vstopu novega toženca v to pravdo. Tožnici soglašata tudi s solidarno in skupno odgovornostjo odvetnika B. B. in odvetnika A. A.

3. Odvetnik A. A. je v odgovoru na pritožbo nasprotoval pritožbenim navedbam kot neutemeljenim in se zavzemal za zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu na podlagi izpiska iz Ajpesa-a ugotovilo, da je tožena stranka odvetnik B. B. prenesel s Pogodbo o prenosu podjetja SV 123/2020 z dne 13. 2. 2020 preko instituta univerzalnega pravnega nasledstva premoženje in obveznosti na odvetnika A. A. in odločilo, da se postopek nadaljuje z odvetnikom A. A. kot univerzalnim pravnim naslednikom tožene stranke.

6. Sprva je ugotoviti, da se odvetnik - zasebnik,¹ ki na trgu opravlja odvetniško dejavnost kot svojo poklicno dejavnost, ne šteje za podjetnika v smislu določb ZGD-1. Kljub temu pa sta obe pravnoorganizacijski obliki v bistvenem podobni in imate enake statusne značilnosti.² V obeh primerih fizična oseba na trgu opravlja dejavnost oziroma svoj poklic s pridobitnim namenom³ (namen je pridobivanje dobička), oba sta del svojega osebnega premoženja preoblikovala v poslovno premoženje (podjetje), ki je namenjeno pridobivanju dohodkov, nimata lastne pravne subjektivitete, poslujeta preko transakcijskih računov, ki so ločeni od zasebnega računa fizične osebe in v pravnem prometu nastopata s svojo firmo in navedbo sedeža.⁴

7. Da odvetnik - zasebnik posluje podobno podjetnikom in da odgovarja tako kot podjetnik za svoje poslovne obveznosti osebno in neomejeno z vsem premoženjem (tako osebnim kot poslovnim) pritožbeno pravilno izpostavlja tudi tožeča stranka. Vendar pa pritožba prezre, da je v konkretnem primeru B. B. kot odvetnik - zasebnik s pogodbo o prenosu podjetja odvetniško dejavnost oziroma svoja poslovna sredstva (podjetje) prenesel na drugo fizično osebo A. A. kot odvetnika prevzemnika (novi zasebnik). Z dnem vpisa prenosa v Poslovni register se je odvetnika prevzemnika vpisalo, odvetnika B. B. kot prenosnika pa se je hkrati po uradni dolžnosti iz Poslovnega registra izbrisalo.⁵

8. Kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, je skladno s prvim odstavkom 72. a člena ZGD-1 določeno, da lahko podjetnik za časa svojega življenja prenese podjetje na drugo fizično osebo (v nadaljnjem besedilu: podjetnik prevzemnik). S prenosom preidejo na podjetnika prevzemnika podjetje podjetnika ter pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem. Podjetnik prevzemnik kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika. Po presoji sodišča druge stopnje ni podanih nobenih razlogov, da se pravil, ki urejajo prenos podjetja na podjetnika prevzemnika ne bi moglo smiselno uporabiti za odvetnika - zasebnika glede na to, da ima pravnoorganizacijska oblika odvetnika - zasebnika enake značilnosti kot pravnoorganizacijska oblika podjetnika po ZGD-1.

9. Odločilno torej je, da je s pogodbo o prenosu podjetja mag. A. A. vstopil v celotni pravni položaj prvotnega toženca in je njegov pravni naslednik glede celote pravic, obveznosti in pravnih razmerij v zvezi s prenesenim podjetjem (podjetniško organiziranim premoženjem). Sodišče prve stopnje je zato pravilno v izpodbijanem sklepu obrazložilo, da so bile prenesene na novega toženca preko univerzalnega pravnega nasledstva poleg poslovnega premoženja (podjetja) tudi obveznosti v zvezi s slednjim. Odgovornost za tiste prenesene poslovne obveznosti, katerih temelj je nastal pred vpisom prenosa podjetja v poslovni register, je sicer še vedno neomejena in zanje odgovarja z vsem svojim premoženjem, a le pod pogojem, da odvetnik prevzemnik kot primarni dolžnik obveznosti ne izpolni.⁶

10. Ob vsem obrazloženem je tako vstop A. A. v predmetni postopek na mesto prvotnega toženca kot njegovega univerzalnega pravnega naslednika pravilen.

11. Po pojasnjenem pritožba ni utemeljena, sodišče druge stopnje pa tudi ni zasledilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

12. Tožeča stranka v posledici neuspeha s pritožbo sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

-------------------------------
¹ V skladu z Zakonom o odvetništvu (ZOdv) je določeno, da odvetništvo opravljajo odvetniki in odvetnice kot svoboden poklic (drugi odstavek 1. člena).
² Primerjaj tudi Nina Plavšak, Pravna praksa, Preoblikovanje odvetnika v odvetniško družbo, št. 48, 2008, stran 10-11.
³ Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-212/03-14 z dne 24. 11. 2005, točka 12 obrazložitve.
⁴ Različna sta v tem, da lahko samostojni podjetnik posameznik pri vpisu v Poslovni register Slovenije navede poljubne dejavnosti, ki jih bo dejansko opravljal, medtem ko se lahko kot odvetnik v imenik odvetnikov vpiše zgolj oseba, ki izpolnjuje po Zakonu o odvetništvu (ZOdv) točno določene pogoje, primerjaj tudi sklepa UPRS I U 311/2018-11 z dne 5. 7. 2019 in UPRS I U 580/2016 z dne 25. 10. 2016.
⁵ Šesti odstavek 72. a člen ZGD-1: AJPES hkrati vpiše podjetnika prevzemnika v Poslovni register Slovenije, če še ni vpisan, in po uradni dolžnosti izbriše iz njega podjetnika. Z vpisom prenosa podjetja v Poslovni register Slovenije podjetnik preneha opravljati dejavnost, podjetje podjetnika pa v skladu s pogodbo o prenosu podjetja preide na podjetnika prevzemnika.
⁶ Sedmi odstavek 72. a člena ZGD-1: Če podjetnik prevzemnik ne izpolni obveznosti, ki so nastale podjetniku v zvezi s podjetjem pred vpisom prenosa podjetja v Poslovni register Slovenije, odgovarja zanje podjetnik z vsem svojim premoženjem. Za zastaranje se smiselno uporabljajo določbe 133. in 134. člena tega zakona.

Datum zadnje spremembe:

10.03.2023

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Ip 667/2017
• sodba U 1598/2004
• sodba U 88/2005