VSC Sklep I Cp 277/2020

Jedro

ZD v 28. členu določa način izračuna nujnega deleža, v 34. členu pa, da se v primeru prikrajšanja nujnega deleža v zapuščino vrnejo darila v obsegu, kolikor je potrebno, da se prikrajšani nujni delež dopolni, pri čemer pa se pri ugotavljanju ali je šlo za prikrajšanje nujnega deleža upošteva tudi vrednost daril nujnemu dediču. Zato pa je ob spornosti dejstev o obsegu zapuščine, ki so ob sporni vrednosti daril zapustnice obema dedinjama pomembna za ugotovitev, ali je z darilom zapustnice pritožnici bil nujni delež sodedinje prikrajšan in če je, v kolikšnem delu je zato potrebna njegova vrnitev v zapuščino, sodedinjina pravica manj verjetna.

Izrek

I. Pritožbi dedinje N. D. se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu odločitve pod točko II in IV izreka spremeni tako, da se na pravdo za ugotovitev, da se darilo zapustnice N. D. z dne 15. 10. 2007, zaradi odprave prikrajšanja nujnega deleža M. P. vrne v zapuščino zapustnice, kot tožnica napoti dedinja M. P.

II. Pritožnica in dedinja M. P. sami trpita svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 15. 4. 2020 odločilo:

- pod točko I izreka prekinilo zapuščinski postopek;

- pod točko II izreka dedinjo N. D. napotilo na pravdo, da v roku 30 dni vloži tožbo zoper dedinjo M. P., s katero bo dokazala, da z darilom po darilni pogodbi z dne 15. 10. 2007, s katero je od zapustnice prejela 30/48 delež na nepremičnini parcela 191/19 k.o. ..., nujni delež sodedinje M. P. ni bil prikrajšan;

- pod točko III izreka dedinjo M. P. napotilo na pravdo, da v 30. dneh vloži tožbo zoper N. D., s katero bo dokazala, da spada v zapuščino tudi premično premoženje večje vrednosti;

- pod točko IV izreka poučilo, da bo prekinitev postopka trajala do pravnomočnega zaključka pravd po tem sklepu in da če dedinji v določenem roku ne bosta ravnali po tem sklepu, se bo zapuščinski postopek nadaljeval in dokončal ne glede na zahtevke, s katerimi ju je sodišče napotilo na pravdo.

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje se je pritožila dedinja N. D. S pritožbo je izpodbijala odločitev pod točko II in delno IV izreka glede odločitve, da se na pravdo napoti pritožnica. V pritožbi je zatrjevala, da uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD in predlagala, da se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi, zadeva v tem obsegu pa vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi je navajala, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je izdalo izpodbijani sklep, s katerim je dedinjo M. P. napotilo na pravdo, ta dedinja pa je umrla nekaj mesecev prej, s čemer sodišče prve stopnje očitno ni bilo seznanjeno, bistveno kršilo določilo 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožnica bi morala tožbo vložiti proti neobstoječi osebi, prav tako pa bi tudi neobstoječa oseba morala vložiti tožbo zoper pritožnico. Ker na sposobnost biti stranka in na obstoj procesne sposobnosti pazi pravdno sodišče po uradni dolžnosti, nepravdno sodišče ne more napotiti na vložitev takšne tožbe, za katero se že vnaprej ve, da bo nesklepčna, ker je pravdna stranka umrla že pred njeno vložitvijo. Sodišče prve stopnje pa je ob napotitvi pritožnice na vložitev tožbe spregledalo pravila 40 in 41. člena ZD, po katerih lahko zahteva vrnitev darila, s katerim je prikrajšan nujni delež, v zapuščino samo nujni dedič. Ta mora v tožbi dokazati prikrajšanje nujnega deleža in zahtevati pravno neučinkovitost darilne pogodbe proti nujnemu dediču v obsegu prikrajšanja nujnega deleža ter vrnitev darila v tem obsegu v zapuščino. Sodišče prve stopnje je napotilo na pravdo s tožbo, da z darilom nujni dedni delež sodedinje M. P. ni bil prikrajšan, pritožnico. V primeru ugotovljenega prikrajšanja v pravdi bi moralo pravdno sodišče takšen zahtevek pritožnice zavrniti, s tem pa takšna rešitev ne bi v zapuščinskem postopku rešila nobenega pomembnega vprašanja. Sodišče prve stopnje je tako napotilo na pravdo napačno dedinjo in z napačnim napotilom.

3. Druga dedinja M. P. je po svojem pooblaščencu na pritožbo odgovorila, da je ta neutemeljena ter predlagala zavrnitev pritožbe. Priglasila je stroške vloženega odgovora na pritožbo in zahtevala njihovo povrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Podatki spisa potrjujejo pritožbene trditve pritožnice, da je dedinja M. P. dne 20. 9. 2019, torej pred izdajo izpodbijanega sklepa, umrla. Vendar pa slednje niti za predmetni zapuščinski postopek niti za izpodbijano odločitev o napotitvi na pravdo ni pravno odločilno. Dedinjo M. P. je v postopku pred sodiščem prve stopnje (kot v pritožbenem postopku) zastopal pooblaščenec - odvetnik. Zato njena smrt za sam tek zapuščinskega postopka oziroma sprejeto izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje ni pomembna, saj zaradi te niso izpolnjeni pogoji za prekinitev postopka (ti bi bili izpolnjeni, če bi dedinja umrla in ne imela pooblaščenca - 1. točka prvega odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD) in posledične učinke prekinitve (kot jih določa 207. člen ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Niso pa pomembni niti v zvezi s samo napotitvijo na pravdo in posledično vložitev tožbe. S samim trenutkom zapustnikove smrti preidejo na zapustnikove dediče namreč vse premoženjske pravice, obveznosti in odgovornosti (132. in 2. člen ZD) in dediči vstopijo v vsa zapustnikova (materialnopravna in procesnopravna) razmerja, razen tistih, ki so vezana na osebo zapustnika (334. člen OZ). Slednje bi tako narekovalo pritožnici, da vloži napoteno tožbo zoper dediče sodedinje, dedičem sodedinje pa, da vložijo napoteno tožbo zoper pritožnico. Tudi v kolikor bi pritožnica (ne glede na znano dejstvo smrti) vložila tožbo zoper sodedinjo kot stranko, pa bi takšna tožba ne bila nesklepčna, ampak bi pravdno sodišče ob ugotovitvi takšne okoliščine pritožnico (glede na izrecno določilo prvega odstavka 81. člena ZPP, kot je bilo spremenjeno z novelo ZPP-E) pozvalo na popravo tožbe z navedbo oseb (dedičev), ki so lahko pravdna stranka. Zato pa so pritožbeni očitki pritožnice o podani bistveni kršitvi iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP neutemeljeni.

6. Utemeljeni pa so pritožbeni očitki pritožnice o materialnopravni zmotnosti zaključka sodišča prve stopnje, da je pritožničina pravica v zvezi z zahtevkom sodedinje M. P. na vrnitev darila, ki ga je pritožnica dobila od zapustnice z darilno pogodbo z dne 15. 10. 2007, v zapuščino zaradi njenega zatrjevanega prikrajšanja nujnega deleža, manj verjetna in posledične pritožničine napotitve na vložitev tožbe zoper sodedinjo, da s tem darilom, ki ga je prejela pritožnica od zapustnice, nujni delež sodedinje ni bil prikrajšan. Odločitev napotitvenega sklepa zapuščinskega sodišča izkazuje samo pravni interes za vloženo (ugotovitveno) tožbo na pravdo napotenega v pravdnem postopku (drugi odstavek 181. člena ZPP). Napoteni pa mora tožbo formulirati tako, da zahteva ugotovitev obstoja pravice ali pravnega razmerja, ki temelji na tistem dejstvu, ki je bilo v zapuščinskem postopku sporno in ki je bila razlog za napotitev na pravdo. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je sodedinja M. P. zatrjevala, da je z darilno pogodbo z dne 15. 10. 2007, s katero je zapustnica podarila pritožnici svoj solastni delež na nepremičnini 191/19 k.o. ..., bil prikrajšan njen nujni delež in zato zahteva, da se v sorazmerju z obsegom njenega prikrajšanja vrne darilo v zapuščinski postopek. Sodišče prve stopnje je tudi ugotovilo, da je bila vrednost tega darila med dedinjama sporna, sporna pa je bila tudi vrednost darila, ki ga je zapustnica dala sodedinji M. P. z darilno pogodbo z dne 16. 7. 2015, pa tudi, da so sporna po tej sodedinji zatrjevana dejstva o obsegu (in vrednosti) premičnin, ki bi tudi naj predstavljali zapuščino zapustnice ter v zvezi s tem sporen obseg zapuščine (v zvezi s tem pa je sodišče prve stopnje s pritožbeno neizpodbijanim delom sklepa napotilo na pravdo sodedinjo M. P.). Sodišče prve stopnje je sicer ugotovilo tudi, da sta obe dedinji vrednosti daril prejetih od zapustnice dokazovali s cenitvami sodnih cenilcev, ki so podpirale trditve vsake dedinje o vrednosti prejetega darila, nato pa je na podlagi ugotovitve, da je vrednost darila, ki ga je prejela pritožnica, višja od vrednosti darila, ki ga je prejela sodedinja, zaključilo, da je sodedinjina pravica do prikrajšanja nujnega deleža bolj verjetna, zato pa je pritožnico napotilo na pravdo, da dokaže, da z darilom, ki ga je prejela od zapustnice, nujni delež sodedinje ni bil prikrajšan.

7. ZD v 28. členu določa način izračuna nujnega deleža, v 34. členu pa, da se v primeru prikrajšanja nujnega deleža v zapuščino vrnejo darila v obsegu, kolikor je potrebno, da se prikrajšani nujni delež dopolni, pri čemer pa se pri ugotavljanju ali je šlo za prikrajšanje nujnega deleža upošteva tudi vrednost daril nujnemu dediču. Zato pa je ob spornosti dejstev o obsegu zapuščine (torej ali zapuščino predstavljajo po sodedinji zatrjevane premičnine, v zvezi s katerimi pa je sodišče prve stopnje ocenilo, da so takšne trditve in posledično zahtevek sodedinje manj verjetne), ki so ob sporni vrednosti daril zapustnice obema dedinjama pomembna za ugotovitev, ali je z darilom zapustnice pritožnici bil nujni delež sodedinje M. P. prikrajšan in če je, v kolikšnem delu je zato potrebna njegova vrnitev v zapuščino, sodedinjina pravica manj verjetna od pritožničine in mora zato sodedinja v pravdnem postopku prevzeti vlogo tožnice. Pritožbene trditve pritožnice se tako izkažejo za utemeljene. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi pritožnice ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani odločitvi glede napotitve na pravdo spremenilo tako, da je na pravdo napotilo M. P. Glede na očitno vsebinsko nepravilno napotitev sodišča prve stopnje pa je to spremenilo tako, da je tožnico napotilo na pravdo na ugotovitev, da se darilo zapustnice pritožnici po darilni pogodbi z dne 15. 10. 2007 zaradi odprave prikrajšanja nujnega deleža sodedinje vrne v zapuščino zapustnice.

8. Sodišču prve stopnje se sicer niso pripetile nobene od absolutnih bistvenih kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s členom 366 ZPP in 163 ZD).

9. Odločitev o pritožbenih stroških pritožnice in sodedinje je v skladu z določbo 174. člena ZD. Ta namreč določa, da vsaka stranka trpi svoje stroške, ki jih je imela med postopkom ali zaradi zapuščinskega postopka.

Datum zadnje spremembe:

31.12.2020

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 2194/2018
• VSK Sklep I Cp 561/2017
• VSL Sklep I Cp 98/2023