Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 553cT16dnBvdCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJnNob3dUeXBlPXRhYmxlJnJvd3NQZXJQYWdlPTUwJm9yZGVyPXNjb3JlJmRpcmVjdGlvbj1hc2M=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba IV Ips 79/2011Vrhovno sodiščeKazenski oddelek20.12.2011kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška – varstvo potrošnikov – garancija za brezhibno delovanje stvariZakonski znaki prekrška po 7. točki prvega odstavka 77. člena ZVPot oziroma po drugem odstavku 77. člena ZVPot, v zvezi s prvim odstavkom 16. člena tega zakona, so podani tudi, če je prekršek storjen proti pravni osebi.
UPRS sodba U 2100/2000Upravno sodiščeUpravni oddelek05.02.2003varstvo potrošnikov - povračilo stroška servisne storitve - stvarne napake - ukrep tržnega inšpektorjaPotrošnik je izpolnil vse svoje obveznosti za uveljavljanje varstva pravic po ZVPot, med tem ko tožeča stranka kot izvajalka storitve svojih obveznosti v postopku varstva pravic potrošnika ni izpolnila, in zato ni mogoče šteti, da ni izpolnjen zakonski pogoj obstoja nepravilno opravljene storitve. V tovrstnih upravnih sporih sta bistveni dve obveznosti izvajalca storitve. Prva obveznost se nanaša na primer, ko tudi za izvajalca storitve napaka ni sporna in v tem primeru mora najpozneje v osmih dneh ugoditi potrošnikovi zahtevi (1. odstavek 39. člena ZVPot). Druga obveznost se nanaša na primer, ko se izvajalec storitve ne strinja s stališčem potrošnika, da je bila storitev opravljena nepravilno in v takem primeru mora pisno odgovoriti potrošniku na njegovo zahtevo najkasneje v osmih dneh po prejemu zahteve (2. odstavek 39. člena ZVPot). 
sodba I U 1317/2013Upravno sodiščeUpravni oddelek12.12.2013potrošnik – organizacija potrošnikov – izbris iz registra potrošniških organizacijOdločitev o izbrisu tožnika iz registra potrošniških organizacij temelji na ugotovitvi, da njegovi ustanovitelji niso bile zgolj fizične osebe. Kljub temu, da se izpodbijana odločitev nanaša na izbris tožnika iz registra in ne na odpravo odločbe o njegovem vpisu v register, taka odločitev pomeni poseg v pravnomočno urejen pravni položaj, zato mora temeljiti na zakonu (158. člen Ustave).
sodba U 978/2005Upravno sodiščeUpravni oddelek25.04.2007ukrep tržnega inšpektorjaSodišče je ugotovilo, da je na podlagi ravnanja potrošnika in tožeče stranke ob upoštevanju določb ZVPot-UPB2 v zvezi z obveznostmi potrošnika in prodajalca ter določilom 39. člena ZVPot-UPB2 treba šteti, da med potrošnikom in prodajalcem ni bilo spora o obstoju stvarne napake na vozilu. 
UPRS sodba II U 41/2013Upravno sodiščeUpravni oddelek06.11.2013ukrep tržnega inšpektorja - varstvo potrošnikov - nepošten pogodbeni pogoj - opredelitev nepoštenih pogodbenih pogojevDefinicijo nepoštenega pogodbenega pogoja dajeta 23. in 24. člen ZVPot. Pogodbeni pogoj je nepošten, če ima vsebino iz tretjega odstavka 24. člena ZVPot in če povzroči eno od naslednjih posledic, ki jih opisuje prvi odstavek 24. člena ZVPot. Splošni pogoji za opredelitev nepoštenih pogodbenih pogojev v 1. do 4. alineji prvega odstavka 24. člena ZVPot so določeni alternativno in ne kumulativno. Zato je dovolj, da je izpolnjen eden izmed njih.
Sodba II Ips 203/2007Vrhovno sodiščeCivilni oddelek01.10.2009varstvo potrošnikov - pojem podjetja po ZVPot - opravljanje pridobitne dejavnosti - enkraten poselZa presojo utemeljenosti zahtevka za plačilo obresti po 41. členu ZVPot je med drugim odločilno, ali se toženec šteje za podjetje po ZVPot, saj ZVPot ureja pravice potrošnikov pri različnih oblikah trženja blaga in storitev s strani podjetij. Bistven pogoj je opravljanje pridobitne dejavnosti; enkraten posel (projekt) ne pomeni opravljanja dejavnosti, pa čeprav je pri tem šlo za sklenitev več samostojnih pogodb z različnimi osebami.
sodba I U 1331/2009Upravno sodiščeUpravni oddelek03.11.2010inšpekcijski postopek – varstvo potrošnikov- predplačilo – plačilo obresti – obresti od vnaprej plačane kupnine – stvarne napake – določnost izrekaPravice potrošnika iz ZVPot je treba interpretirati z metodami, ki se v sodni praksi uporabljajo za zakonske in ustavne pravice in med temi je tudi metoda, po kateri je treba določbe o pravicah razlagati tako, da so le-te učinkovito zavarovane pred organi in sodišči, pri čemer pa niti upravni organ niti sodišče ne smeta iti mimo jasnega jezikovnega pomena pravne določbe.Določilo 41. člena ZVPot se ne uporablja samo pred upravnimi organi (na podlagi 72.a člena ZVPot), ampak tudi v pravdnem postopku, kar pomeni, da določbo 41. člena ZVPot dopolnjujejo tudi splošna pravila obligacijskega prava (4. odstavek 37. člena ZVPot). Izključitev pravil obligacijskega prava v primeru uporabe 1. odstavka 41. člena ZVPot pred upravnim organom bi morala biti izrecno predpisana, da bi jo bilo mogoče uporabiti.Tožena stranka bi morala obdobje, ko tečejo obresti, določiti v izreku in ne zgolj v obrazložitvi, kajti v izreku je treba odločiti o vseh zahtevkih stranke.
Sodba IV Ips 208/2010Vrhovno sodiščeKazenski oddelek22.11.2011kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška – varstvo potrošnikov – nepošteni pogodbeni pogoji – naročniške pogodbeNaročnik (potrošnik) lahko ob vsaki spremembi pogojev odstopi od pogodbe, če mu sprememba ne ustreza; pri nepošteni spremembi pa je glede na kogentnost določb o varovanju potrošnikov kot šibkejše stranke nujno, da je poleg individualnega varstva zagotovljeno še varstvo v javnem interesu.
Sodba in sklep II Ips 258/2012Vrhovno sodiščeCivilni oddelek17.01.2013prodaja nepremičnine – pogojevanje prodaje s predplačilom – obresti od predplačila – varstvo potrošnikov – osebna veljavnost ZVPot – javni sklad potrošnikov – načelo sočasnosti izpolnitve - dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – zavrženje revizije – dopuščena revizijaTudi javni skladi se morajo v razmerjih s potrošniki podrediti pravu varstva potrošnikov in se ne smejo posluževati (nepoštenih) poslovnih praks, ki jih ZVPot preganja.
sodba I U 1955/2011Upravno sodiščeUpravni oddelek10.07.2012varstvo potrošnikov - ukrep tržnega inšpektorja – nepoštena poslovna praksa – nepošten pogodbeni pogoj – strošek opominaPrvi odstavek 24. člena ZVPot določa generalno klavzulo o tem, kaj se šteje za nepošten pogodbeni pogoj, tretji odstavek omenjenega člena pa primeroma določa, kaj se zlasti šteje za nepošten pogodbeni pogoj.Glede trditve, da gre v danem primeru pri plačilu stroškov opomina oziroma spornem strošku upravljanja s terjatvami za dva povsem ločena instituta in posledično za spoštovanje 27.a člena ZVPot, sodišče pripominja naslednje: Strošek izvensodne poravnave oziroma morebitnega vlaganja elektronskih izvršb (kar naj bi strošek upravljanja s terjatvami po navedbah tožeče stranke predstavljal), je samostojen strošek izvensodnega postopka oziroma postopka sodne izterjave, kolikor do takega postopka sploh pride. Zaračunavanje stroška, ki dejansko še ni nastal in ki se ga zato zaračunava še v okviru opomina, predstavlja nedovoljen poskus izigravanja določbe 27.a člena ZVPot. Zato ga v tej fazi postopka lahko opredelimo zgolj kot strošek opomina.
UPRS Sodba II U 526/2017-13Upravno sodiščeUpravni oddelek04.09.2019inšpekcijski ukrep - varstvo potrošnikov - plačilo odvetniških stroškov - varstvo potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami - prevalitev stroškov na drugo strankoTožeča stranka je potrošnikom v primeru nepravilnega parkiranja poleg same kazni zaračunavala še celoten strošek odvetniških storitev. Prevalitev celotnega stroška odvetniških storitev na potrošnika predstavlja nepošten pogodbeni pogoj po vseh štirih alinejah prvega odstavka 24. člena ZVPot. Tožeča stranka je dolžna potrošnika z višino stroškov opomina seznaniti v splošnih pogojih in veljavnem ceniku.
Sklep II DoR 121/2011Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.10.2011dopuščena revizija – pogojevanje izročitve stanovanja – vnaprejšnje plačilo kupnine – plačilo obresti od predplačil - varstvo potrošnikov – javni sklad kot prodajalec – opravljanje pridobitne dejavnosti – uporaba ZVPot – pomembno pravno vprašanjeRevizija se dopusti glede pravnega vprašanja ali za toženo stranko veljajo določbe ZVPot, ter glede pravnega vprašanja ali je tožena stranka v konkretnih primerih pogojevala izročitve stanovanj s predhodnim plačilom kupnine.
VSL Sodba II Cp 1596/2017Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek27.09.2017odškodninska odgovornost - refleksna škoda - varstvo potrošnika - stvarna napaka - prodaja stvari - odgovornost proizvajalca - odgovornost proizvajalca stvari z napako - odškodninsko odgovorna oseba - pravna narava direktive eu - učinek direktive - razlaga zakona v smislu določb direktive - sodna praksa Sodišča Evropske unijeV skladu s splošnimi pravili o odgovornosti za škodo in s pravilom o odgovornosti proizvajalca stvari z napako je dolžan proizvajalec izdelka, kadar napaka na izdelku povzroči smrt, telesno poškodbo ali okvaro zdravja človeka ali kadar zaradi napake na izdelku nastane škoda na drugi stvari, povrniti nastalo škodo. Če proizvajalca izdelka ali uvoznika ni mogoče ugotoviti, se vsak dobavitelj izdelka šteje za proizvajalca, razen če v razumnem roku oškodovanca obvesti o tem, kdo je proizvajalec oziroma uvoznik, ali katera oseba mu je izdelek dobavila. Po ZVPot je proizvajalec podjetje, ki izdeluje končne izdelke ali sestavne dele ali pridobiva osnovne surovine ali oseba, ki se s svojo firmo, blagovnim znakom ali drugim znakom razlikovanja na izdelku predstavlja kot njegov proizvajalec. Za proizvajalca se štejejo tudi uvoznik in distributer izdelka, predstavništvo proizvajalca v RS ali katerakoli druga oseba, ki daje videz, da je proizvajalec s tem, da blago označi s svojim...
VSRS Sodba X Ips 30/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek18.05.2016dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - obseg revizijske presoje - ukrep tržnega inšpektorja - zakonska pravica potrošnika do odstopa od pogodbe - pogodba, sklenjena izven poslovnih prostorov - prodaja od vrat do vrat - rok za odstop od pogodbe - varstvo potrošnikov pred nepremišljenimi odločitvami - omejujoče pogodbeno določilo - skladnost z Direktivo 85/577/EGS - poenotenje praksePotrošnik ima pravico do odstopa od pogodbe skladno z 46.c členom ZVPot ves čas veljavnosti pogodbe tudi pred dobavo blaga, rok iz 46.c člena pa predstavlja končni rok za odstop od pogodbe, do izteka katerega za potrošnika v primeru odstopa ne nastanejo negativne posledice.Po 46.c členu ZVPot rok za odpoved od pogodbe prične teči z nastopom pogodbenih zavez in se izteče v primeru dobave blaga (in ob pravilnem obvestilu o tej pravici) šele v štirinajstih dneh od dneva, ko je potrošnik sprejel blago.
VSL Sodba II Cp 948/2021Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek15.06.2021shranjevalna pogodba - potrošniški spor - varstvo potrošnikov - pogodba o opravljanju storitev - hramba vozil - prevzem vozila v posest - odplačna pogodba - potrošniška pogodba - pogodbeni pogoji - nepošten pogodbeni pogoj - bistvena sestavina pogodbe - soglasje volj - običajna cena - tržna cena - subsidiarna uporaba zakona - pravice potrošnika - pojasnilna dolžnost - načelo afirmacije pogodb - dogovor o ceni - cena storitev - načelo enakovrednosti dajatev - načelo vestnosti in poštenja - dobroverni lastniški posestnik - specialni predpis - spor majhne vrednostiSodišče prve stopnje je vsebinsko skladno in zadostno obrazložilo, da je v konkretnem primeru kot specialni predpis potrebno uporabiti ZVPot, ker pa ZVPot shranjevalne pogodbe posebej ne ureja, se glede teh vprašanj uporabljajo določbe OZ. Ker se pravdni stranki nista dogovorili za višino plačila za opravljeno storitev in toženec kot potrošnik ni bil vnaprej seznanjen s cenikom tožnika, toženca postavljena cena s strani tožnika kot podjetja ne zavezuje. Takšen pogodbeni pogoj je pravilno upoštevalo kot nepošteni in posledično nezavezujoč za toženca kot potrošnika. Določitev cene pri shranjevalni pogodbi ni bistvena sestavina pogodbe, ampak je shranjevalna pogodba sklenjena tudi takrat, ko stranki nista določili cene hrambe. Posledica odsotnosti dogovora o ceni ne povzroči spremembe narave pogodbe iz odplačne v neodplačno pogodbo. Stranki sta sklenili odplačno pogodbo, pri sklepanju dvostranskih pogodb pa izhajajo udeleženci iz načela enake vrednosti vzajemnih...
Sodba II Ips 240/2009Vrhovno sodiščeCivilni oddelek21.03.2013prodaja nepremičnine – pogoj za sklenitev prodajne pogodbe – načelo sočasnosti izpolnitve obveznosti - pogojevanje nakupa s predplačilom - obresti za predplačilo kupnine – nepoštena poslovna praksa – brezplačno kreditiranje – zastaranjeZa pogojevanje nakupa stanovanja s predplačilom gre, kadar kupec nima možnosti plačila kupnine ob prevzemu stanovanja.
sodba U 927/2004Upravno sodiščeUpravni oddelek01.03.2006stvarne napakePo presoji sodišča je prizadeta stranka izpolnila pogoj iz določila 1. odstavka 37.a člena ZVPot, ker je o stvarni napaki pravočasno obvestila družbo AAA, kot pooblaščenega uvoznika, ki pa je njeno pritožbo sprejel v postopek in jo naprej posredoval pooblaščenemu serviserju in prodajalcu vozil BBB, kar je tožena stranka v izpodbijani odločbi interpretirala kot izmikanje oziroma nepriznavanje pravice iz naslova odgovornosti za stvarne napake. Poleg tega je za upravni spor pomembno, da tožnica v tožbi ne izpodbija ugotovljenih dejstev v izpodbijani odločbi, da je prizadeta stranka stvarne napake ugotavljala skozi določeno obdobje, ko je uporabljala avto, in da tudi zaradi tega obvestilo prodajalcu o stvarni napaki z dne 1. 9. 2003 (glede na datum 21. 7. 2003), ki ga je tožeča stranka prejela dne 4. 9. 2003, ni prepozno. 
sodba II U 470/2012Upravno sodiščeUpravni oddelek20.11.2013varstvo potrošnikov - ukrep tržnega inšpektorja - nepošteni pogodbeni pogoji - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - pogodbena kazen - odstop od pogodbe - prepoved prodaje blagaPogodbeno določilo o pavšalni odškodnini je v nasprotju z zakonsko določbo, ki daje potrošniku pravico, da v določenem času po prejemu blaga odstopi od pogodbe brez navedbe razlogov.
VSL sodba II Cp 3504/2010Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek19.01.2011uporaba in veljavnost ZVPot – varstvo potrošnika - pridobitna dejavnost – prodajalec blaga in storitev – prodaja stanovanja - pogojevanje izročitve stanovanja z vnaprejšnjim plačilom kupnineRes je, da ZVPot šteje za podjetje pravne in fizične osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost, vendar je zmotno naziranje pritožnice, da ZVPot velja zgolj za podjetja, ki opravljajo pridobitno dejavnost. Skladno s 4. odstavkom 1. člena ZVPot se obveznosti, ki jih ima po ZVPot podjetje, nanašajo tudi na vse druge subjekte, ki zagotavljajo potrošnikom blago in storitve. Ne more biti dvoma, da mednje sodi tudi tožena stranka, ki je tožnikom kot potrošnikom nesporno prodala stanovanja. Za plačila, ki so bila izvedena po v pogodbi dogovorjeni zapadlosti posameznih obrokov, so tožniki ob pravilni uporabi 1. odstavka 41. člena ZVPot upravičeni do obresti na predplačila le od dne dejanskega plačila, ne pa od pogodbeno določenega dne zapadlosti posameznega obroka. Namen ZVPot je v varstvu vsakega potrošnika kot ekonomsko šibkejšega partnerja v pogodbenih odnosih, v katere vstopa zaradi nakupa blaga ali storitev z ekonomsko močnejšim subjektom. Tak namen zakona...
VSM sklep I Cp 1902/2010Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek17.03.2011sodna pristojnost – upravna pristojnosti – uveljavljanje stvarnih napak po ZVPotVarstvo pravic potrošnika iz 37.c člena ZVPot je tako mogoče uveljavljati v upravnem postopku pri pristojnem inšpektoratu in ne v pravdnem postopku pred sodiščem, saj je uveljavljanje zahtevkov v ZVPot v pristojnosti upravnega organa (1. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Uveljavljanje zahtevka v sodnem postopku je tako mogoče le ob izpolnjevanju pogojev iz 480. člena OZ.
VSL sodba II Cp 1438/2014Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek28.01.2015spor majhne vrednosti – izvajalec storitve – grajanje napak – pravice potrošnika – stvarna napaka – stvarna napaka izvajalca storitve – znižanje kupnine – oblikovalna upravičenja – opcijsko upravičenje – kondikcijski zahtevek – trditvena podlagaEna od kupčevih pravic po ZVPot je tudi zahteva za znižanje kupnine, ki sodi med oblikovalna upravičenja. Po materialnem pravu se ločijo oblikovalna upravičenja, ki jih stranka lahko uveljavlja le s pomočjo sodišča, in tista, ki jih stranka uveljavlja z enostransko izjavo volje (opcijsko upravičenje). Iz trditvene podlage tožeče stranke smiselno izhaja, da uveljavlja vrnitev preplačila, za kar ima podlago v določbi 38. člena ZVPot. Ta daje potrošniku, ki je pravilno obvestil izvajalca o napaki, pravico zahtevati vrnitev dela plačanega zneska v sorazmerju s pomanjkljivostjo pri opravljeni storitvi. Iz same dikcije je moč razbrati, da ZVPot glede uveljavljanja zahtevka za znižanje kupnine daje kupcu na voljo opcijsko upravičenje. To je vrsta oblikovalnega upravičenja, ki ne terja sodne intervencije, kar je sicer značilnost ureditve po OZ, ko mora stranka poleg dajatvenega zahtevka postaviti še oblikovalni zahtevek za znižanje kupnine (actio quanti minoris). Ker je...
Sodba IV Ips 105/2008Vrhovno sodiščeKazenski oddelek18.12.2009kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - nedostojno oglaševanjePrepovedne norme 12. in 12.a člena Zakona o varstvu potrošnikov, ki se nanašajo na (nedostojno) oglaševanje blaga in storitev, ne posegajo v obseg avtorskega delovanja, niti v pravice avtorja oziroma naročnika do objave, niti v distribucijo oglaševanega blaga.
UPRS sodba I U 343/2014Upravno sodiščeUpravni oddelek07.10.2014ukrep tržnega inšpektorja – stvarna napaka – obstoj stvarne napake – vračilo dela plačanega zneska za opravljeno storitev pokrivanja ostrešjaDopis z dne 2. 7. 2012 je imel vsebino, kot jo predpisuje določba drugega odstavka 37.a člena ZVPot, zato se vprašanje pravočasnosti grajanja, ki teče od odkritja napake, in ne od prevzema storitve kot navaja tožnik, sploh ne pojavi oziroma je bilo grajanje nedvomno pravočasno. Dopis je bil poslan v roku, ki ga zakon predvideva, zato prvostopenjski organ ni kršil podanosti predpostavk za začetek postopka, kar je predpogoj, da je podjetje dolžno odgovoriti na potrošnikovo zahtevo, ki je pogoj za izdajo odločbe (drugi odstavek 71. člena ZVPot). Ugotovitev, da obstoj napake ni sporen (da tožnik na potrošnikovo zahtevo ni pisno odgovoril), je naslednji pogoj za izrek inšpekcijskega ukrepa iz 71. člena ZVPot, ki temelji na dejstvu, da potrošnik storitev pravočasno graja. Prvostopenjski organ je na podlagi popolno ugotovljenega dejanskega stanja prišel do ugotovitve, da je bila storitev tožnika nepravilno opravljena, kar je bila podlaga, da ugodi zahtevi potrošnika,...
Sodba I Up 560/2003Vrhovno sodiščeUpravni oddelek11.10.2006ukrep tržnega inšpektorja - prepoved prodaje do odprave pomanjkljivosti - lahko razumljivo navodilo za uporabo, ki je v celoti v slovenskem jezikuPodjetje, ki blagu priloži navodilo za uporabo, ki ne vsebuje slikovnega prikaza blaga v slovenskem jeziku, temveč se glede tega sklicuje na originalno navodilo v tujem jeziku, krši 2. odstavek 33. člena ZVPot, saj tako navodilo za povprečnega potrošnika ni lahko razumljivo, niti ni v celoti v slovenskem jeziku. Slikovni prikaz nekega blaga, ki se s prevodom sicer ne spremeni, namreč vsebuje tudi imena posameznih delov blaga, ki pa morajo biti prevedena v slovenski jezik.
VSL sodba in sklep I Cp 1214/2012Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek21.11.2012naročniško razmerje za paket – aneks k pogodbi – naročnina – pogodbena zaveza o neprekinitvi naročniškega razmerja pred potekom 24 mesecev – enostranska odpoved naročniškega razmerja – plačilo zapadlega zneska naročnine – plačilo sorazmernega zneska ugodnosti – nepoštenost pogodbenega določila – pogodbena kazenNi sporno, da je toženka s podpisom pogodbe sprejela sporno pogodbeno določilo glede obveznosti plačila sorazmernega zneska ugodnosti. Vendar je toženka obrazloženo navajala, da je takšna pogodbena določba nična v luči določb ZVPot. Sodišče prve stopnje je, štelo, da pogodbeno določilo, ki jo je obravnavalo kot pogodbeno kazen, ni nično. Ob ustrezni trditveni podlagi toženke sploh ni ugotavljalo, ali so podane okoliščine v luči določb o ničnosti nepoštenih pogojev iz 24. člena ZVPot.
sodba IV U 21/2011Upravno sodiščeUpravni oddelek27.03.2012ukrep tržnega inšpektorja – pogoji za izdajo inšpekcijske odločbe – stvarna napaka – obstoj stvarne napake – letnica izdelave avtomobilaNesporno med strankama je, da tožnik ni predložil mnenja sodnega izvedenca, oziroma na drug način nedvomno dokazal dogovora med tožnikom in prodajalcem glede letnice prodanega avtomobila, kot to določa 37.c člen ZVPot, kar je pogoj za izdajo inšpekcijske odločbe. Glede na to tudi prvostopenjski upravni organ ni imel zakonskega pooblastila, da na tožnikov (potrošnikov) predlog izda odločbo, s katero bi prodajalcu odredil, da ugodi zahtevi potrošnika, če je podjetje njegovo zahtevo neupravičeno zavrnilo.
Sodba I Up 936/2003Vrhovno sodiščeUpravni oddelek25.10.2006ukrep tržnega inšpektorjaKer tožeča stranka za posameznika opravlja določene storitve, ki jih zaračunava, mora o tem izdati račun v smislu 35. člena ZVPot.
UPRS sodba I U 563/2013Upravno sodiščeUpravni oddelek01.04.2014inšpekcijski postopek – ukrep tržnega inšpektorja – nepošteni pogodbeni pogoji – prepoved prodaje komunikacijskih storitevZakon o varstvu potrošnikov v 72. členu določa ukrep prepovedi prodaje tistega blaga oziroma storitev, pri kateri podjetje uporablja nepoštene pogodbene pogoje. Družbi se prepove prodaja (le) tistega blaga oz. storitev, v zvezi s katerimi uporablja nepoštene pogoje, zato je ukrep ožji od prepovedi opravljanja dejavnosti, ki je kot poseben ukrep določen v 34. členu ZIN.V primeru, ko je izrek nekega ukrepa obvezen, ne more priti do kršitve drugega odstavka 7. člena ZIN, po katerem inšpektor pri izbiri ukrepov ob upoštevanju teže kršitve izreče ukrep, ki je za zavezanca ugodnejši, če je s tem dosežen namen predpisa.Seznanitev s spremembami splošnih pogojev in s tem s spremembo naročniške pogodbe je bistvena, ker ima potrošnik v tem primeru pravico brez odpovednega roka in brez sankcije odstopiti od naročniške pogodbe, če se s predlaganimi spremembami ne strinja.
Sklep II DoR 518/2011Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.09.2012dopuščena revizija – pogodba o prodaji stanovanja – zamuda z izročitvijo – pogodbena kazen – soglasje kupca za izročitev stanovanja z zamudo – obresti od preplačila – varstvo potrošnikov – javni sklad kot prodajalec – opravljanje pridobitne dejavnosti – uporaba ZVPotRevizija se dopusti glede vprašanj, ali je tožnik z zaprosilom za soglasje z dne 7. 6. 2005 privolil, da se mu stanovanje izroči šele 7. 6. 2005; ali za toženo stranko veljajo določbe ZVPot in ali je tožena stranka pogojevala izročitev stanovanja s predhodnim plačilom kupnine.
sodba U 1532/2004Upravno sodiščeUpravni oddelek05.07.2006ukrep tržnega inšpektorjaNa podlagi 41. člena ZVPot podjetje, ki molče ali izrecno pogojuje nakup blaga ali opravljanje storitev z delnim ali celotnim predplačilom in dobavi blagi ali opravi storitev po prejemu predplačila, je dolžno potrošniku ob dobavi blaga ali izvedbi storitve obračunati in plačati obresti po obrestni meri, po kakršni se obrestujejo hranilne vloge, vezane na tri mesece. Določba 41. člena ZVPot je po vsebini norma, ki varuje potrošnika ko ekonomsko šibkejšega pogodbenega partnerja. 
sodba I U 1499/2009Upravno sodiščeUpravni oddelek20.10.2010ukrep tržnega inšpektorja – varstvo potrošnikov – nepošteni pogodbeni pogoji – sklepanje pogodb za elektronske komunikacijske storitve – omejitev odgovornosti za škodo - določitev roka – omejitev pravice do reklamacijeRok je mogoče določiti tudi opisno, vendar v obravnavani zadevi takšen način določitve obveznosti ne zagotavlja zadostnega in jasnega pričakovanja naročnika, do kdaj bo nosil stroške odgovornosti za morebitno škodo. Omejitev odgovornosti pomeni neenakopraven (slabšalen) položaj za naročnika, ki je za morebitno škodo odgovoren brez omejitve.Sporen način obračunavanja presega pričakovanje potrošnika in dopušča prosto presojo, kdaj so izpolnjeni pogoji za takojšnje plačilo računa oziroma za odklop telefona. Pomeni pa tudi izkoriščanje močnejšega položaja in potrošnika prisili, da poravna svoje obveznosti prej, kot je utemeljeno pričakoval. Pravica do ugovora in reklamacije je z zakoni (ZEKOM in ZVPot) določena potrošnikova pravica, ki je ni mogoče omejevati.
sodba II U 296/2013Upravno sodiščeUpravni oddelek12.03.2014inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - potrošniki - nepoštena poslovna praksa - nepošten pogodbeni pogojTožnica je potrošnikom v primeru zamude zaračunavala stroške opomina v znesku, ki je presegal višino zamudnih obresti, torej nesorazmerno visoko nadomestilo. Inšpektor je tako pravilno ugotovil obstoj nepoštenega pogodbenega pogoja iz 12. alinee 24. člena ZVPot, ki v škodo potrošnika povzroči znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank.
Sodba IV Ips 90/2012Vrhovno sodiščeKazenski oddelek13.12.2012odločba o prekršku - kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška - opis prekrška - odgovornost pravne osebe – temelji odgovornosti pravne osebe - odgovornost odgovorne osebe - opustitev dolžnega nadzorstva – pobuda za presojo ustavnostiZgolj prepisovanje zakonskega besedila v izreku ter navajanje, da je odgovorna oseba pravne osebe opustila dolžno nadzorstvo nad zakonitostjo ravnanja, s čimer je prepisan le zakonski tekst, ne zadosti standardu konkretizacije abstraktnega dejanskega stanu očitanih prekrškov.
UPRS sodba II U 358/2015Upravno sodiščeUpravni oddelek08.06.2016inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - napaka na blaguPo 71. členu ZVPot je mogoče v upravnem postopku odločati o spornih razmerjih iz obligacijskega prava, o katerih sicer odločajo sodišča v pravdnem postopku. Že iz tega sledi, da je treba razlagati določbo drugega odstavka 71. člena ZVPot tako, da mora biti ugotovljena napaka in tudi vse ostale za odločitev relevantne okoliščine.
VSL sodba I Cpg 844/2009Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek09.11.2009garancija za brezhibno delovanje stvari – garancijski rok - nadomestitev izdelka – odškodninski zahtevek – protivrednost nove stvari - nadomestna izpolnitevDoločbe 4. poglavja ZVPot (garancija za brezhibno delovanje stvari) so kogentne narave, saj pravic, ki po tem zakonu pripadajo potrošniku kot tudi drugim osebam, torej tudi fizičnim osebam, ki opravljajo pridobitno dejavnost na trgu, s pogodbo ni mogoče omejiti ali izključiti. Kupec ima pravico zahtevati brezplačno nadomestitev okvarjenega izdelka z enakim novim in brezhibnim izdelkom. Vendar pa v primeru, da prodajalec te obveznosti ne izpolni, kupec nima pravice do odškodninskega zahtevka v protivrednosti enake nove brezhibne stvari. Zaradi okvare stvari v garancijskem roku ima kupec zgolj zahtevke iz naslova garancije, saj posebna pravila o garanciji tudi glede zahtevkov izključujejo uporabo splošnih pravil o poslovni odškodninski odgovornosti. Nadomestna izpolnitev pa je, po določbah OZ, mogoča zgolj v primeru sporazuma upnika in dolžnika.
VSM Sodba I Cpg 189/2020Višje sodišče v MariboruGospodarski oddelek22.10.2020pravice kupca, ki je pravočasno obvestil prodajalca o napaki - odškodninska odgovornost prodajalca - refleksna škoda - odgovornost proizvajalca stvari z napako - distributerPo presoji pritožbenega sodišča v zadevi tudi ni bistveno, kar neuspešno poudarja pritožba, da je bilo vsem udeležencem posla znano, kdo je bil dobavitelj mešal (da je bila to druga toženka), ampak je v zadevi odločilno, kar pravilno v točki 24 obrazložitve ugotavlja sodišče prve stopnje, da je bilo sedanjim pravdnim strankam znano, med njimi to tudi ni bilo sporno, kdo je bil proizvajalec spornih mešal z vgrajenimi tesnili, ki naj bi puščali (da je bila to španska družba I.). Odgovornost tistega, ki je izdeluje končni izdelek ali sestavne dele ali pridobiva osnovne surovine ali tistega, ki se s svojo firmo, blagovnim znakom ali drugim znakom razlikovanja na izdelku predstavlja kot njegov proizvajalec, uzakonjena v prvem odstavku 4. člena ZVPot, je namreč primarna. Glede na dikcijo tretjega odstavka 4. člena ZVPot (primerjaj tretji odstavek člena 3 Direktive 85/374/ES) se vsak dobavitelj (da je druga toženka, ki je mešala dobavila iz Španije, kot distributer...
VSRS Sodba IV Ips 38/2016Vrhovno sodiščeKazenski oddelek18.10.2016stek prekrškov – realni stek – navidezni realni stek – nadaljevan prekršek – nepošteni pogodbeni pogojiV primeru, ko zavarovalnica pri sklepanju različnih zavarovalnih pogodb s potrošniki uporablja nepoštene pogodbene pogoje, v skladu z določbami 27. člena ZP-1 ne gre za navidezni realni stek oziroma nadaljevan prekršek, temveč za realni stek tolikšnega števila prekrškov, kolikor je bilo oškodovancev.
VSRS Sklep II Ips 176/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek19.10.2017pogodba o finančnem lizingu - potrošniška pogodba - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - valutna klavzula v CHF - pojasnilna dolžnost - opredelitev do navedb strank - pravna naziranja strank - pravica do izjave v postopku - pravica do poštenega sojenja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve in druge stopnjeNapake, ki jo je zagrešilo sodišče prve stopnje, ker se do tožnikovih nosilnih pravnih argumentov (sklicevanje na določbe prvega odstavka 24. člena ZVPot ni očitno neutemeljeno) ne le ni opredelilo, ampak jih ni navedlo niti v povzetku njegovih navedb, pritožbeno sodišče ne more odpraviti na način, da na prvi stopnji prezrta pravna naziranja obravnava samo. Stranka ima namreč pravico do poštenega postopka na vsaki stopnji sojenja. Razen tega bi bila s takim odpravljanjem napake bistveno okrnjena strankina pravica do pritožbe.
UPRS Sodba I U 248/2020-8Upravno sodiščeUpravni oddelek26.01.2021ukrep tržnega inšpektorja - varstvo potrošnikov - nepošten pogodbeni pogoj - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strankLastnika vrednostnih papirjev, ki ima odprt trgovalni račun pri tožnici in je z njo v pogodbenem razmerju, je nedvomno šteti za potrošnika po ZVPot, saj ima v razmerju do tožnice že a prima facie šibkejši položaj na trgu. Glede na povedano je prvostopni organ imel podlago, da je po ugotovitvi, da zaračunavanje nadomestila za prenos finančnih instrumentov imetnika iz računa pri tožnici na račun istega imetnika pri drugem članu KDD, predstavlja nepošten pogodbeni pogoj, tožnici prepovedal sklepanje pogodb (o borznem posredovanju in vodenju računov nematerializiranih vrednostnih papirjev) do odprave ugotovljenih pomanjkljivosti.
VSM sklep I Cp 1584/2014Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek21.04.2015pogodba o organiziranju potovanja - odškodninska odgovornost organizatorja potovanja v razmerju do potrošnika - neizpolnitev ali nepravilna izpolnitev pogodbe - dolžna profesionalna skrbnost - skrbnost pri izbiri - zastrupitev s hotelsko hrano - primarnost evropskega prava - neposreden učinek določb direktive - vezanost nacionalnega sodišča države članice na sodbo Sodišča ES - avtentična razlaga določil direktive - pravno priznana škoda - nepremoženjska škoda zaradi izgube užitka na počitnicah - vrnitev kupnine za turistični aranžmaKljub dejstvu, da direktive EU načeloma niso neposredno uporabne in zahtevajo še t.i. izvedbeni ukrep, s katerim njene določbe preidejo v nacionalno zakonodajo države članice, v primerih kot je obravnavani, ko je bil prenos Direktive v domače pravo izveden nepravilno, določbe prvega in drugega odstavka 5. člena Direktive so po svoji vsebini brezpogojne ter dovolj jasne in natančne, posameznikom pa podeljujejo pravice, določbe Direktive skladno s sodno prakso Sodišče ES lahko neposredno učinkujejo. Posameznik pred nacionalnim sodiščem (to je v razmerju do države članice) lahko zahteva, da to določbe nacionalnega prava razlaga in uporabi tako, da bo v največji možni meri uresničen cilj, katerega zasleduje relevantna direktiva. Postopanja v luči navedenega pa uporaba drugega odstavka 892. člena OZ ne zagotavlja. Določbo prvega odstavka 57.g člena ZVPot je zato potrebno uporabiti tako, da napotitev na pravila OZ uporabo ekskulpacijskega razloga iz drugega odstavka...
VSL sodba II Cp 154/2012Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek29.08.2012legitimacija za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov – zunajzakonska skupnost – skupno premoženje – jamčevanje za stvarne napake – škoda zaradi zaupanja – rok za uveljavljanje zahtevkaKo sta tožnika zunajzakonska partnerja, pogodba o nakupu kuhinje pa je bila sklenjena v okviru upravljanja in razpolaganja s skupnim premoženjem, je tožnica ne glede na to, da ni bila navedena v pisnem zapisu kupoprodajne pogodbe, upravičena do uveljavljanja zahtevkov iz naslova jamčevanja te stvarne napake.Dveletni rok za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov po prvem odstavku 37.c člena ZVPot ne velja za povrnitev škode zaradi zaupanja, ki je nastala v zvezi z uveljavljano stvarno napako.
VSRS Sodba IV Ips 30/2016Vrhovno sodiščeKazenski oddelek14.07.2016kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška – varstvo potrošnikovČe potrošnik kljub na vidnem mestu objavljenem ceniku na podlagi postavk, navedenih na računu, ne more preveriti pravilnosti zaračunane količine opravljene storitve, je podan prekršek po 14. točki prvega odstavka 78. člena ZVPot.
VSL sklep II Cp 3103/2015Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek03.02.2016stvarne napake na nepremičnini – jamčevalni zahtevki – prekluzivni rok – izguba pravic – lex generalis – izločitev sodnika – očitna neutemeljenost zahteve za izločitev – oprava nadaljnjih dejanj – stroški pravdnega postopka – nagrada za postopek – nastanek nagradeStališče, da ZVPot ne ureja pravnih posledic stvarnih napak na nepremičninah in da se je zato treba opreti na določbe OZ, je zavzeto v sodbi Vrhovnega sodišča II Ips 68/2012, ki jasno izpostavi stališče, da se določbe ZVPot uporabljajo le v primerih, ko gre za premične stvari, ki so definirane v prvem členu zakona.ZVKSES ne ureja rokov za sodno uveljavljanje zahtevkov pri jamčevanju za stvarne napake, niti ne odkazuje na ureditev iz ZVPot. Glede na to, da se ZVPot uporablja v primerih, ko je govora o premičnih stvareh, ZVKSES pa se nanaša na nepremičnine, tudi ni moč pritrditi pritožbenemu razlogovanju, da ZVPot v razmerju do ZVKSES predstavlja lex generalis. Kadar obligacijsko razmerje ni urejeno v drugem zakonu, se uporabljajo določbe zakonika glede vprašanj, ki v drugem zakonu niso urejena, saj zakonik vsebuje temeljna načela in splošna pravila za vsa obligacijska razmerja. To pa pomeni, da v danem primeru ni mogoče govoriti o pravni praznini, ki bi jo bilo treba...
VSL sklep I Cp 1397/2016Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek19.10.2016povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode – odgovornost za izdelek – produktna odgovornost – odgovornost proizvajalca izdelka z napako – škoda, ki jo povzroči izdelek z napako – objektivna odgovornost – izključitveni razlogi – vzročna zveza – potrošnik – posredni oškodovanec – proizvajalec izdelka z napako – krivdna odgovornost – pravica do odškodnine zaradi težke invalidnosti – subjektivna sprememba tožbeZVPot je Direktivo Sveta 85/374/EGS prenesel v pravni red RS, zato je treba zakonodajo v RS, ki (dodatno) ureja področje odgovornosti zaradi napak na izdelku, razlagati usklajeno z Direktivo, v skladu z že uveljavljenim načelom lojalne razlage. Direktiva vzpostavlja popolno harmonizacijo, ki onemogoča drugačno urejanje pravnih položajev oškodovancev ali odgovornih oseb v nacionalnih zakonodajah, ker želi vzpostaviti enake kriterije varstva in odgovornosti, ki so povezani z napakami na proizvodih.Direktiva in ZVPot urejata (le) objektivno odgovornost proizvajalca za škodo zaradi napake na izdelku, ne pa krivdne odgovornosti.Iz določb Direktive in ZVPot izhaja, da ni dopustno priznati oškodovancu pravic iz naslova objektivne odgovornosti proizvajalca za napake na stvari drugače, kot to ureja Direktiva, kar velja tudi za ugotavljanje temelja objektivne odškodninske odgovornosti, ki je podlaga za priznanje nepremoženjske škode, katere vrsta, obseg in višina se presoja po...
VSL sodba I Cpg 378/2004Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek21.10.2005odgovornost izvajalca - stvar - retroaktivni učinekRes je sicer, kot to trdi pritožnik, da so v času odločanja o tej zadevi že začele veljati določbe Zakona o spremembah in dopolnivah Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot-a, Ur. list RS, št. 110/2002, z dne 18.12.2002, začetek veljavnosti 17.1.2003), ki je 11. členu ZVPot dodal 11.a člen, v katerem je pravice iz poglavja o odgovornosti za izdelek podelil tudi osebam, ki se po tem zakonu ne štejejo za potrošnike. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pravno razmerje med pravdnima strankama nastalo pred uveljavitvijo 11.a člena ZVPot-a. Ker ZVPot-a ne določa retroaktivne veljave, za obravnavano pravno razmerje 11.a člena ni uporabljiv. ZVPot-a je začel veljati 17.1.2003 in velja za pravna razmerja, nastala od takrat dalje. 
Sodba X Ips 450/2004Vrhovno sodiščeUpravni oddelek24.09.2008ukrep tržnega inšpektorja – opredelitev oglaševanja – zavajajoče oglaševanje – oglaševanje zdravilnih učinkov proizvoda, čeprav ne gre za zdraviloČe gre za oglaševanje, ki reklamira zdravilne učinke proizvoda, ki ni registriran kot zdravilo, gre za kršitev ZVPot, ker je tako oglaševanje artiklov zavajajoče.
VSRS Sklep II Ips 219/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.05.2017dopuščena revizija - varstvo potrošnika - potrošniška pogodba - pravno svetovanje - obveznosti pogodbenih strank - ničnost pogodbenih določil - splošni poslovni pogoji - nepošteni pogodbeni pogojiPogodbeni pogoji morajo biti vnaprej določeni tako, da v nobenem primeru ne dopuščajo nepoštenih rezultatov do potrošnika.
UPRS sodba I U 1144/2012Upravno sodiščeUpravni oddelek12.03.2013varstvo potrošnikov – ukrep tržnega inšpektorja – nepošteni pogodbeni pogoji – odstop od pogodbe – prepoved prodaje blagaObravnavanimi izdelki spadajo v blagovno skupino „posteljnina“ in so kljub osebni uporabi primerni za vračilo. Posledično tej ugotovitvi pa je dolžan prodajalec oblikovati pogoje prodaje tako, da potrošniku omogoči pravico do odstopa od pogodbe.
VSL sodba II Cp 951/2011Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek13.07.2011varstvo kupcev stanovanj in enodružinskih hiš – obresti na predplačilaDoločba 91. člena ZVKSES le omogoča prodajalcu, ki ima položaj javnega nepremičninskega sklada, da se lahko s kupcem dogovori, da mora ta plačati kupnino še preden so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 92. člena zakona tudi, če ne zagotovi zavarovanja iz drugega odstavka 13. člena zakona. V ničemer pa navedena določba ne izključuje uporabe določbe prvega odstavka 41. člena ZVPot. Zmanjševanje pravic potrošnikov oziroma kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb ni namen zakona, temveč ravno nasprotno.
VSRS sklep II Ips 61/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek02.06.2016dopuščena revizija - varstvo potrošnikov - pogodba o organiziranju potovanja - nepravilna izpolnitev pogodbe - pogodbena odškodninska odgovornost - odgovornost organizatorja potovanja - počitnice - zastrupitev s hotelsko hrano - povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - izvedba storitve po tretjih osebah - odgovornost organizatorja potovanja, če je posamezne storitve zaupal tretjim osebam - podlage odškodninske odgovornosti - izključitev in omejitev odgovornosti - skrbnost pri izbiri - skrbnost dobrega strokovnjaka - Direktiva Sveta 90/314/EGS - implementacija direktive - uporaba prava EUOdškodninsko odgovornost organizatorja potovanja zaradi kršitve pogodbe o organiziranju potovanja na podlagi prvega odstavka 57g. člena ZVPot v zvezi z drugim odstavkom 892. člena OZ je potrebno presojati po splošnih pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti (239. člen OZ), pri čemer je potrebno ekskulpacijske razloge iz 240. člena OZ v zvezi z 246. členom OZ razlagati v duhu Direktive Sveta 90/314/EGS o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih, izključeno pa je sklicevanje na ekskulpacijski razlog iz drugega odstavka 892. člena OZ (culpa in eligendo).

Izberi vse|Izvozi izbrane