Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 553cT16dnBvdCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJnNob3dUeXBlPXRhYmxlJnJvd3NQZXJQYWdlPTUwJm9yZGVyPWRhdGUmZGlyZWN0aW9uPWFzYw==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sklep II Ips 600/97Vrhovno sodiščeCivilni oddelek17.12.1998odgovornost za škodo od nevarne stvari - oprostitev odgovornosti - odgovornost proizvajalca stvari z napako - čas in razlog nastanka napake proizvodaEden izmed razlogov zaradi katerega se lahko proizvajalec otrese svoje odgovornosti, je v tem, da napake, ki je povzročila škodo, ni bilo v času, ko je dal proizvod v promet. Ta ekskulpacijski razlog sledi iz zakonske določbe o oprostitvi odgovornosti, do katere pride takrat, če imetnik nevarne stvari (proizvajalec) dokaže, da izvira škoda iz kakšnega vzroka, ki je izven stvari, in njegovega učinka ni bilo mogoče pričakovati, se mu izogniti ali ga odvrniti, oziroma da je škoda nastala zaradi dejanja koga tretjega, ki ga ni mogel pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti (prvi in drugi odstavek 177. člena ZOR).
VSC sodba Cp 498/99Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek06.10.1999plačilo kupnine v skladu s splošnimi prodajnimi in plačilnimi pogoji prodajalca, ki so sestavni del kupoprodajne pogodbeS podpisom naročilnice, katere sestavni del so splošni prodajni in plačilni pogoji, je tožena stranka pristala na pogodbene pogoje tožeče stranke in s tem tudi na način odstopa od pogodbe. ZOR v 10. členu opredeljuje načelo avtonomije volje strank, zato lahko pogodbeni stranki s pogodbo svobodno določita pogoje, po katerih bosta ravnali, v kolikor le-ti niso v nasprotju z ZOR. 
VSK sklep Gpp 14/99Višje sodišče v KopruGospodarski oddelek07.10.1999navidezna razprodajaČetudi so nekatere kršitve dobrih poslovnih običajev pri razprodajah in prodajah po znižanih cenah v 2. in 8. točki 77. člena in 5. točki 1. odst. 78. člena ZVPot opredeljene kot prekrški, pa tudi po uveljavitvi tega zakona oglaševanje navidezne razprodaje ali navideznega znižanja cen in podobna dejanja, ki zavajajo potrošnike glede cen, pomeni gospodarski prestopek po 4. alinei 1. odst. 30. člena v zvezi z 9. alineo 3. odst. 13. člena ZVK. 
Sodba II Ips 266/99Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.01.2000prodaja - pravilo sočasne izpolnitve - varstvo kupca - pogojevanje prodaje z vnaprejšnjim plačilom dolgaDoločilo 26. člena ZBP (sedaj 41. člena ZVP), ki je v razmerju do določb ZOR, ki urejajo kupoprodajna razmerja, specialne narave, sankcionira le tiste dogovore o nesočasni izpolnitvi kupoprodajnih pogodb, pri katerih podjetje prodajo blaga pogojuje z vnaprejšnjim plačilom dela ali celotne kupnine, kupec pa nima drugačnega nakupa (na primer s plačilom ob prevzemu blaga).
VSL sklep I Cp 1570/99Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek24.01.2001obresti - prodaja stanovanja - varstvo - nakup stanovanjaPri presoji, ali je tožena stranka prodajo stanovanja pogojevala z vnaprejšnjim plačilom, kar je pogoj za prisojo obresti za vnaprejšnje plačilo, je potrebno ugotavljati, ali je imel tožnik kot kupec razen nakupa z vnaprejšnjim plačilom še drugo možnost sklenitve pogodbe, in sicer možnost nakupa stanovanja s plačilom kupnine ob prevzemu stanovanja. 
UPRS sodba in sklep U 106/2001Upravno sodiščeUpravni oddelek27.11.2002oglaševanje prodaje stanovanj - ukrep tržnega inšpektorjaDejstvo, da v oglasu o prodaji stanovanj ni naveden podatek, da je zemljiškoknjižni vložek, v katerem so stanovanja vknjižena, opremljen s plombo, sam po sebi glede na to, da se stanovanja prodajajo s pisno pogodbo, v kateri mora biti navedeno celotno zemljiškoknjižno stanje, še ne pomeni zavajajočega oglaševanja. 
UPRS sodba U 2100/2000Upravno sodiščeUpravni oddelek05.02.2003varstvo potrošnikov - povračilo stroška servisne storitve - stvarne napake - ukrep tržnega inšpektorjaPotrošnik je izpolnil vse svoje obveznosti za uveljavljanje varstva pravic po ZVPot, med tem ko tožeča stranka kot izvajalka storitve svojih obveznosti v postopku varstva pravic potrošnika ni izpolnila, in zato ni mogoče šteti, da ni izpolnjen zakonski pogoj obstoja nepravilno opravljene storitve. V tovrstnih upravnih sporih sta bistveni dve obveznosti izvajalca storitve. Prva obveznost se nanaša na primer, ko tudi za izvajalca storitve napaka ni sporna in v tem primeru mora najpozneje v osmih dneh ugoditi potrošnikovi zahtevi (1. odstavek 39. člena ZVPot). Druga obveznost se nanaša na primer, ko se izvajalec storitve ne strinja s stališčem potrošnika, da je bila storitev opravljena nepravilno in v takem primeru mora pisno odgovoriti potrošniku na njegovo zahtevo najkasneje v osmih dneh po prejemu zahteve (2. odstavek 39. člena ZVPot). 
sodba U 1060/2001Upravno sodiščeUpravni oddelek12.03.2003ukrep tržnega inšpektorjaPo ustaljeni novejši upravno - sodni praksi mora imeti ukrep inšpekcijskega organa podlago v konkretni zakonski določbi v primeru, da ukrep inšpektorja pomeni poseg v ustavno pravico subjekta. Za takšen inšpekcijski ukrep, kot je bil izrečen v konkretnem primeru (da mora tožeča stranka odpraviti nepravilnosti in pomanjkljivosti pri poslovanju in potrošniku na podlagi njegovega predplačila za storitev plačati obresti), bi torej morala biti podana določna zakonska podlaga. Tega kriterija določilo 13. člena ZTI ne izpolnjuje, zato je izpodbijana odločba nezakonita. To interpretacijo sodišča potrjuje tudi dejstvo, da je zakonodajalec inšpekcijski ukrep, ki je bil izrečen v konkretnem primeru, vključil v IX. poglavje ZVPot z zakonsko spremembo, ki pa je stopila v veljavo po izdaji prvostopenjske odločbe. 
UPRS sodba U 1422/2001Upravno sodiščeUpravni oddelek06.05.2003označevanje cen - ukrep tržnega inšpektorjaCene blaga oziroma storitev morajo biti v skladu z 2. odstavkom 26. člena ZVPot označene v tolarjih. Označba cen v tolarjih samo v kupoprodajnih pogodbah ne zadošča, temveč je potrebno tudi v ponudbah, katerih sestavni del je cenik, označiti cene v tej valuti. 
Sodba I Up 1085/2001Vrhovno sodiščeUpravni oddelek09.10.2003ukrep tržnega inšpektorja - reševanje reklamacije - neutemeljena zavrnitev zahteve potrošnikaPotrošnikova zahteva za vrnitev zneska za plačano blago z napako je bila neupravičeno zavrnjena, zato je inšpektor na potrošnikov predlog z odločbo odredil, da se zahtevi ugodi.
sodba U 2300/2002Upravno sodiščeUpravni oddelek26.11.2003ukrep tržnega inšpektorjaTržni inšpektor je pravilno izdal odločbo o zavajajočem oglaševanju, saj je bilo ugotovljeno, da se posojilne pogodbe dejansko sklepajo z družbo AAA d.o.o. in ne s tožečo stranko, ki je dajanje kreditov oglaševala. 
sodba in sklep U 1006/2003Upravno sodiščeUpravni oddelek17.12.2003inšpekcijski postopekKer je tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe ugotovila, da je bil izdelek tožeče stranke v okviru tolerance, bi se morala ta ugotovitev odražati tudi v odločitvi tožene stranke v zvezi z izrekom prvostopenjske odločbe, ki se nanaša na stroškovne obveznosti tožeče stranke v zvezi z analizo, opravljeno s strani Zavoda za zdravstveno varstvo A. 
Sodba I Up 316/2002Vrhovno sodiščeUpravni oddelek17.11.2004oglasno sporočilo - ukrep tržnega inšpektorja - začasna prepoved objavljanja reklamnega oglasaOglasno sporočilo ne sme vsebovati takih pretiravanj, ki povprečnemu potrošniku ne omogočajo možnosti preverjanja. Zavajujoča oglasna informacija, ki je v nasprotju z 12. členom ZVPot narekuje inšpekcijskemu organu izrek ukrepa po 73. členu ZVPot, to je začasno prepoved takega oglaševanja blaga.
VSL sodba II Cp 1106/2004Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek13.04.2005odgovornost za napakeTožnik je dokazal tako napako pri funkcioniranju zračne blazine, vgrajene v osebni avtomobil, kot tudi nastalo škodo. Svoj zahtevek je uveljavljal na podlagi določil Zakona o varstvu potrošnikov. Ureditev odgovornosti po določilih ZVPot je deloma širša kot po 179. členu Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, saj pojem proizvajalca stvari obsega tudi uvoznika izdelka (5. odstavek 1. člena ZVPot). 
VSL sodba in sklep II Cp 1346/2004Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek01.06.2005prodaja - obresti od vnaprej plačane kupnine - pogodbena kazen - pobotni ugovor - trditveno in dokazno bremePravno zmotno je stališče, da predloženi dokazi nadomeščajo manjkajočo trditveno podlago nasprotne tožbe in pobotnega ugovora. Predmet dokazovanja so (razen izjem po 214. členu ZPP) dejstva, na katerih temeljijo zahtevki in ugovori strank. Vsaka stranka za svoje zahtevke in ugovore nosi trditveno in dokazno breme (razpravno načelo - 7. člen ZPP in 212. člen ZPP). To pomeni, da mora navesti dejstva, iz katerih izvirajo njeni zahtevki in ugovori (onus proferendi) in navesti dokaze, na podlagi katerih je ta dejstva mogoče ugotoviti (onus probandi). V obravnavanem primeru toženka ni zadostila prvemu bremenu, ker ni navedla dejanskega stanja, ki ustreza zahtevani pravni posledici - znižanju kupnine. Pravilo, da sodišče ne sme upoštevati dejstva, ki ga nobena stranka ni zatrjevala je omiljeno s takoimenovanim materialnim procesnim vodstvom (285. člen ZPP). 
Sodba I Up 1063/2002Vrhovno sodiščeUpravni oddelek14.09.2005ukrep tržne inšpekcije - reševanje reklamacije - neupravičeno zavrnjena zahteva potrošnika za vračilo zneska za plačano storitevNa podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega v upravnem postopku, in navedb tožeče stranke je sodišče prve stopnje imelo prav, ko je štelo, da obstoj napake ni bil sporen ter da je potrošnik zahteval vračilo plačanega zneska za opravljeno storitev, tožeča stranka pa je to zahtevo neupravičeno zavrnila. Ob tako ugotovljenih okoliščinah pa je inšpekcijski organ imel podlago za izdajo ukrepa po določbi 71. člena ZVPot.
Sodba I Up 1043/2002Vrhovno sodiščeUpravni oddelek14.09.2005ukrep tržnega inšpektorja - dovolitev izvršbePritožbeni ugovor tožeče stranke, da izrek odločbe ni določen, ker vsebuje le tip oz. model proizvoda, ne pa tudi njegove serijske številke, se nanaša na pravilnost odločbe, ki se izvršuje, zato takega ugovora v tem - izvršilnem postopku ni mogoče upoštevati, saj bi ga morala tožeča stranka uveljavljati v pritožbenem postopku zoper odločbo organa prve stopnje, ki je v tem primeru izvršilni naslov.
Sodba in sklep I Up 1008/2002Vrhovno sodiščeUpravni oddelek14.09.2005ukrep tržne inšpekcije - prekoračitev dejavnosti - vidna označitev cene storitev - glavna obravnava - zahteva za izvedbo glavne obravnaveZaradi morebitne kršitve, ki jo sodišče stori s tem, da kljub zahtevi, da se opravi glavna obravnava, odloči na nejavni seji, je mogoče sodbo izpodbijati le v primeru, da je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe.
VSL sodba I Cpg 378/2004Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek21.10.2005odgovornost izvajalca - stvar - retroaktivni učinekRes je sicer, kot to trdi pritožnik, da so v času odločanja o tej zadevi že začele veljati določbe Zakona o spremembah in dopolnivah Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot-a, Ur. list RS, št. 110/2002, z dne 18.12.2002, začetek veljavnosti 17.1.2003), ki je 11. členu ZVPot dodal 11.a člen, v katerem je pravice iz poglavja o odgovornosti za izdelek podelil tudi osebam, ki se po tem zakonu ne štejejo za potrošnike. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pravno razmerje med pravdnima strankama nastalo pred uveljavitvijo 11.a člena ZVPot-a. Ker ZVPot-a ne določa retroaktivne veljave, za obravnavano pravno razmerje 11.a člena ni uporabljiv. ZVPot-a je začel veljati 17.1.2003 in velja za pravna razmerja, nastala od takrat dalje. 
Sklep I Up 985/2003Vrhovno sodiščeUpravni oddelek15.12.2005ukrep tržnega inšpektorja - začasna prepoved oglaševanje - upravni spor - nepopolno ugotovljeno dejansko stanjeUtemeljen je tožnikov pritožbeni ugovor, da se v upravnem postopku, kljub ugovoru, da je bila obveznost izvršena že pred izdajo prvostopne odločbe, ni ugotavljalo, ali je inšpekcijski ukrep sploh še potreben.
sodba U 927/2004Upravno sodiščeUpravni oddelek01.03.2006stvarne napakePo presoji sodišča je prizadeta stranka izpolnila pogoj iz določila 1. odstavka 37.a člena ZVPot, ker je o stvarni napaki pravočasno obvestila družbo AAA, kot pooblaščenega uvoznika, ki pa je njeno pritožbo sprejel v postopek in jo naprej posredoval pooblaščenemu serviserju in prodajalcu vozil BBB, kar je tožena stranka v izpodbijani odločbi interpretirala kot izmikanje oziroma nepriznavanje pravice iz naslova odgovornosti za stvarne napake. Poleg tega je za upravni spor pomembno, da tožnica v tožbi ne izpodbija ugotovljenih dejstev v izpodbijani odločbi, da je prizadeta stranka stvarne napake ugotavljala skozi določeno obdobje, ko je uporabljala avto, in da tudi zaradi tega obvestilo prodajalcu o stvarni napaki z dne 1. 9. 2003 (glede na datum 21. 7. 2003), ki ga je tožeča stranka prejela dne 4. 9. 2003, ni prepozno. 
VSL odločba PRpv 179/2006Višje sodišče v LjubljaniOddelek za prekrške15.03.2006zavajajoče oglaševanjeV obrazložitvi so citirani vsi trije objavljeni oglasi in prav v nobenem od njih ni navedbe, da bi pravna oseba K. d.o.o. nudila gotovinska posojila, kar bi lahko potrošnik razumel kot, da pravna oseba sama kreditira občane. Sodišče tako v izreku navede nekaj, za kar ni opore niti v spisovnem gradivu niti v obrazložitvi odločbe o prekršku, temveč gre za sklepanje, h kateremu pa je bilo sodišče zavedeno s strani predlagatelja z neustrezno navedbo v predlogu za uvedbo postopka o prekršku. Tudi sama obrazložitev izpodbijane odločbe pa je nejasna, ker se poslužuje besedice oziroma tako, da bralcu odločbe o prekršku ni jasno, ali je po mnenju sodišča pravna oseba K. d.o.o. nastopala kot ponudnik in s tem kot dajalec kredita ali pa je nastopala kot kreditni posrednik, torej kot posrednik pri posredovanju kredita (za kar pa je omenjena pravna oseba celo registrirana). V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje prebere vsebino oglasov in samo presodi ter se v odločbi...
sodba in sklep U 2114/2005Upravno sodiščeUpravni oddelek10.05.2006načelo sorazmernosti - nelojalna konkurenca - inšpekcijsko nadzorstvo - ukrep tržnega inšpektorjaBesedilo 2. alineje 2. odstavka 28. člena ZVK je takšno, da ga ni mogoče razlagati drugače, kot da organ tržne inšpekcije mora izdati ukrep začasne prepovedi dejanja, če je za to dejanje vložena tožba zaradi nelojalne konkurence ali ovadba zaradi tega dejanja, kar pomeni, da za izdajo tega ukrepa pristojni organ ni pristojen predhodno ugotavljati obstoj zakonskih elementov nelojalne konkurence. Bistveno je, da je tožba vložena zaradi dejanja, ki ga je pristojni organ začasno prepovedal in bistveno je, da je tožba ali ovadba vložena zaradi nelojalne konkurence.
sodba U 1532/2004Upravno sodiščeUpravni oddelek05.07.2006ukrep tržnega inšpektorjaNa podlagi 41. člena ZVPot podjetje, ki molče ali izrecno pogojuje nakup blaga ali opravljanje storitev z delnim ali celotnim predplačilom in dobavi blagi ali opravi storitev po prejemu predplačila, je dolžno potrošniku ob dobavi blaga ali izvedbi storitve obračunati in plačati obresti po obrestni meri, po kakršni se obrestujejo hranilne vloge, vezane na tri mesece. Določba 41. člena ZVPot je po vsebini norma, ki varuje potrošnika ko ekonomsko šibkejšega pogodbenega partnerja. 
Sodba I Up 534/2003Vrhovno sodiščeUpravni oddelek27.09.2006ukrep tržnega inšpektorja - zavajajoče oglaševanje - resničnost posameznih navedb v reklamnem materialuKljub resničnosti posameznih navedb v reklamnem materialu in kljub temu, da zakon ne prepoveduje oziroma ne ureja določenih ravnanj tožeče stranke, lahko njen reklamni material kot celota še vedno zavaja povprečnega potrošnika.
Sodba I Up 1458/2004Vrhovno sodiščeUpravni oddelek28.09.2006ukrep tržnega inšpektorja - razprodaja blaga - odstotek znižanja objavljen v razponuČe je odstotek znižanja objavljen v razponu, mora najvišji odstotek znižanja zajemati najmanj eno četrtino vrednosti vsega blaga, ki je na razprodaji.
sodba U 172/2004Upravno sodiščeUpravni oddelek10.10.2006račun - varstvo potrošnikov - tržne telekomunikacijske storitveSplošni pogoji domačega operaterja in tehnična navodila za uporabo telefonskega aparata uporabniku ne dajejo jasne in nedvoumne informacije glede načina zaračunavanja telekomunikacijske storitve - gostovanje preko tujega operaterja za primer, ko se uporabnik nahaja znotraj ozemlja domačega operaterja. 
Sodba I Up 560/2003Vrhovno sodiščeUpravni oddelek11.10.2006ukrep tržnega inšpektorja - prepoved prodaje do odprave pomanjkljivosti - lahko razumljivo navodilo za uporabo, ki je v celoti v slovenskem jezikuPodjetje, ki blagu priloži navodilo za uporabo, ki ne vsebuje slikovnega prikaza blaga v slovenskem jeziku, temveč se glede tega sklicuje na originalno navodilo v tujem jeziku, krši 2. odstavek 33. člena ZVPot, saj tako navodilo za povprečnega potrošnika ni lahko razumljivo, niti ni v celoti v slovenskem jeziku. Slikovni prikaz nekega blaga, ki se s prevodom sicer ne spremeni, namreč vsebuje tudi imena posameznih delov blaga, ki pa morajo biti prevedena v slovenski jezik.
Sodba I Up 919/2003Vrhovno sodiščeUpravni oddelek19.10.2006ukrep tržnega inšpektorja - zavajajoče oglaševanje - zdravilni učinek proizvodaČe gre za oglaševanje, ki reklamira zdravilne učinke proizvoda, ki ni registrirano kot zdravilo, gre za kršitev Zakona o varstvu potrošnikov, ker je tako oglaševanje artiklov, zavajajoče.
Sodba I Up 936/2003Vrhovno sodiščeUpravni oddelek25.10.2006ukrep tržnega inšpektorjaKer tožeča stranka za posameznika opravlja določene storitve, ki jih zaračunava, mora o tem izdati račun v smislu 35. člena ZVPot.
VSK sodba I Cp 1185/2006Višje sodišče v KopruCivilni oddelek21.11.2006pravica uporabljati svoj jezik - izvajanje dvojezičnosti na narodnostno mešanem območjuTožeča stranka je pravna oseba zasebnega prava in ne opravlja javne službe. V tem pogodbenem razmerju ima sicer toženka pravico uporabljati svoj (italijanski) jezik, ni pa predpisana obveznost tožeče stranke, da svojo terjatev iz tega razmerja izkazuje v italijanskem jeziku, in to tudi v primeru, če bi bilo mogoče šteti, da je tožeča stranka takšen gospodarski subjekt, ki je dolžan pri svojem poslovanju spoštovati določila Zakona o varstvu potrošnikov. Z odločbo Ustavnega sodišča U-I-218/04 je bilo namreč zadržano izvajanje tistega določila zakona, ki nalaga podjetjem pri poslovanju s potrošniki na območju, kjer živi avtohtona italijanska narodna skupnost, poslovanje v njihovem jeziku. 
Sodba IV Ips 41/2006Vrhovno sodiščeKazenski oddelek16.02.2007postopek o prekršku - zahteva za sodno varstvo - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - nepopolna ugotovitev dejanskega stanjaV postopku z zahtevo za sodno varstvo sodišče dejansko stanje presoja le v okviru navedb zahteve za sodno varstvo in ne po uradni dolžnosti.
VSL sodba I Cp 1440/2007Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek14.03.2007garancija za brezhibno delovanje stvariDoločba 19. člena ZVPot je kogentne narave, vendar pa njena kogentnost ni določena v takšnem smislu kot to v pritožbi razloguje tožeča stranka. Pogodbenima strankama onemogoča le, da se ob sklenitvi dogovora o garanciji za brezhibno delovanje stvari glede stroškov zamenjave ali popravila stvari dogovorita drugače kot predpisuje 19. člen ZVPot, zlasti ne v škodo kupca. Njen pomen pa ni v tem, da garancijski upravičenec potem, ko je obveznost proizvajalca iz garancijske pogodbe že nastala in zapadla, s to pravico ne more razpolagati po svoji volji. Drugačnega zaključka ne terja niti določba 11. odst. 1. člena ZVPot, v kateri je določeno, da pravic, ki pripadajo potrošniku po tem zakonu, s pogodbo ni mogoče omejiti ali izključiti. Iz 1. odst. 1. člena ZVPot namreč izhaja, da se določbe ZVPot nanašajo le na pravice potrošnikov pri ponujanju, prodajanju in drugih oblikah trženja blaga in storitev s strani podjetij, torej le na določanje pogodbenih pogojev ob...
VSL sklep I Cp 3953/2006Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek21.03.2007leasing pogodba - prodaja na obrokeČe sta se stranki dogovorili, da bo vozilo prešlo v toženčevo lastnino, če bo določen čas plačeval zakupnino, je potrebno uporabiti določbe ZVPot o prodaji na obroke (56. člen ZVPot v zvezi s 2. in 3. odst. 1 člena ZVPot). Te določbe pa so kogentne narave, in sicer v smislu, da jih pogodbene stranke z drugačnim dogovorom ne morejo spremeniti v škodo kupca. Po določbi 3. odst. 55. člena ZVPot so določila pogodbe o prodaji na obroke, ki bi bila za potrošnika manj ugodna od določb tega poglavja, razen določil o lastninskem pridržku, nična. V 52. členu ZVPot je določeno, v katerih primerih lahko prodajalec zahteva od kupca plačilo vseh tudi še nezapadlih obrokov kupnine. Tako lahko po 4. odst. tega člena prodajalec, tudi če ne odstopi od pogodbe, zahteva od potrošnika, da plača ves ostanek kupnine, če mu pred tem pusti dodaten petnajstdnevni rok, vendar pa lahko to stori, le če pride potrošnik v zamudo z najmanj dvema zaporednima obrokoma, ki pomenita najmanj...
sodba U 978/2005Upravno sodiščeUpravni oddelek25.04.2007ukrep tržnega inšpektorjaSodišče je ugotovilo, da je na podlagi ravnanja potrošnika in tožeče stranke ob upoštevanju določb ZVPot-UPB2 v zvezi z obveznostmi potrošnika in prodajalca ter določilom 39. člena ZVPot-UPB2 treba šteti, da med potrošnikom in prodajalcem ni bilo spora o obstoju stvarne napake na vozilu. 
VSL sklep I Cpg 252/2007Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek10.05.2007blagovna znamkaČe so izpolnjeni zakonski znaki iz 48. člena ZIL-1, je lahko pravica iz znamke, ki jo nedvomno v okviru zaščitene blagovne znamke Centreks tožeča stranka ima, omejena. V postopku odločanja o pogojih za izdajo začasne odredbe mora sodišče tehtati, ali več razlogov govori za obstoj teze tožene stranke, da ji tožeča stranka na podlagi 48. člena ZIL-1 ne more prepovedati označbe vrste storitve, ki jo tožena stranka poimenuje Centreks ali govori več razlogov za to, da ne gre za takšno označbo, ki bi označevala vrsto storitve. 
VSC sklep Cp 1283/2006Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek24.05.2007pogodbena kazen - ničnost pogodbenega določilaUgotovitev ničnosti pogodbenega določila je odvisna od dejstev. Stranka mora pravnorelevantna dejstva navajati, če naj jih sodišče upošteva. 
VSK sodba I Cp 847/2006Višje sodišče v KopruCivilni oddelek05.06.2007prodajna pogodba - predplačilo - varstvo potrošnikovPo določbi 1. odst. 41. čl. ZVPot (Ur.l. RS, št. 20/98 s spremembami) je podjetje, če molče ali izrecno pogojuje nakup blaga ali opravljanje storitev z delnim ali celotnim predplačilom in dobavi blago ali opravi storitev po prejemu predplačila, dolžno potrošniku ob dobavi blaga ali izvedbi storitev obračunati in plačati obresti po obrestni meri, po kakršni se obrestujejo hranilne vloge, vezane nad tri mesece. 
VSC sodba Cp 1418/2006Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek06.06.2007pogodbena kazenNi nično določilo pogodbe o pogodbeni kazni, če je s plačilom le-te pokrita protivrednost neplačanega predmeta prodajne pogodbe. 
VSL sklep I Cpg 770/07Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek20.09.2007blagovna znamka - začasna odredbaTretjim osebam, ki nimajo soglasja imetnika blagovne znamke, ima slednji pravico prepovedati uporabo znaka na poslovni dokumentaciji, če bi tretji (kršitelj) uporabil znak na poslovni dokumentaciji za označevanje svojega blaga ali storitev. Enako velja za oglaševanje. Tretja oseba brez soglasja imetnika blagovne znamke ne sme za svoje blago in storitve, ki bi bile označene z blagovno znamko imetnika blagovne znamke le tega uporabljati v oglaševalske namene. 
Sodba X Ips 400/2003Vrhovno sodiščeUpravni oddelek21.11.2007tržna inšpekcija - varstvo potrošnikov - uveljavljanje garancije brez garancijske izjave - obveznost proizvajalca oziroma uvoznikaProizvajalec oziroma uvoznik se ne reši z zakonom določene odgovornosti, če se kupec odloči uveljavljati garancijo preko prodajalca. Po presoji revizijskega sodišča je v prvi vrsti zavezan zagotoviti popravilo in vzdrževanje izdelka proizvajalec oziroma uvoznik, na kar kaže tudi določba 2. odstavka 18. člena ZVPot, po kateri proizvajalec oziroma uvoznik ni rešen svoje obveznosti niti tedaj, če garancijski list ni bil izdan ali ni bil izročen potrošniku.
Sodba X Ips 528/2004Vrhovno sodiščeUpravni oddelek29.11.2007ukrep tržnega inšpektorja - reklamacija potrošnika - opravljanje storitev - nepravilna oprava storitve - uničenje ali poškodba blaga - zmanjšanje uporabnosti blaga - plačilo odškodnine v višini drobnoprodajne cene novega proizvodaNepopravljive poškodbe, ki so trajno in očitno skazile videz oblačila (temni madeži na sprednjem, izrazito vidnem delu oblačila), namenjenega vsakodnevni rabi, je šteti za uničenje oblačila, saj za nošnjo ni več primerno. Zato je potrebno uporabiti 40. člen ZVPot, ki določa, da mora podjetje ob uničenju proizvoda, ki mu je bil dan v popravilo, vzdrževanje ali dodelavo, potrošniku plačati odškodnino v višini drobnoprodajne cene novega proizvoda. Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da je tožnica neupravičeno zavrnila potrošnikovo zahtevo po povrnitvi zneska za plačano blago, obstoj napake pa je bil z zapisnikom o inšpekcijskem pregledu in izvedeniškim mnenjem nedvomno dokazan, so bili izpolnjeni vsi pogoji iz 71. člena ZVPot za izdajo odločbe, s katero je tožena stranka tožnici odredila, naj ugodi potrošnikovi zahtevi.
VSC sodba Cp 76/2007Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek20.02.2008vračilo kupnine - zamuda - nepravočasno vračiloZaradi zamude z vračilom kupnine mora prodajalec kupcu plačati še 1/10 prejetih plačil za vsakih dopolnjenih 30 dni zamude pri vračilu. 
Sodba II Ips 158/2008Vrhovno sodiščeCivilni oddelek13.03.2008splošni pogoji poslovanja - nagradna igra - zavajajoče oglaševanjeGlede na dejanske ugotovitve nižjih sodišč, da je bila ovojnica narejena na način, da se je skoznjo videlo besedilo na notranji strani, kar so ostali zaslišani udeleženci nagradne igre opazili, so pravilni zaključki nižjih sodišč, da so bila pravila nagradne igre primerno objavljena in tožnici dostopna brez težav. Ključna značilnost zavajajočega oglaševanja je namreč njegova sposobnost, da bi zaradi svoje zavajajoče narave verjetno vplivalo na ekonomsko obnašanje potrošnika. Z drugimi besedami, oglaševanje je zavajajoče takrat, ko pri povprečnem potrošniku ustvari napačen vtis o nekem konkurenčno pomembnem dejstvu. Z vidika morebitnega zavajanja je torej treba presoditi le tiste informacije, ki so lahko pomembne za potrošnikovo poslovno odločitev, ne pa tudi vseh drugih. Zavajajoče oglaševanje se lahko nanaša na katero koli konkurenčno pomembno dejstvo (kakovost, uporabnost, poreklo, ceno itd.). Konkurenčno dejstvo je za potrošnika pomembno tedaj,...
sodba U 433/2005Upravno sodiščeUpravni oddelek21.03.2008spor o napaki - varstvo potrošnikov - ukrep tržnega inšpektorja - ustavitev postopkaČe v inšpekcijskem postopku ni mogoče z gotovostjo ugotoviti krivde izvajalca storitev, organ prve stopnje nima podlage za izdajo odločbe na podlagi 71. člena ZVPot. 
Sodba X Ips 380/2004Vrhovno sodiščeUpravni oddelek24.04.2008ukrep tržnega inšpektorja – zavajajoče oglaševanje – brezplačna uporaba internetaKer sama uporaba interneta tudi preko tožnika ni brezplačna, saj morajo uporabniki za uporabo interneta plačevati telefonske impulze, kar pa ni mogoče šteti za splošno znano dejstvo, saj gre za relativno novo obliko komunikacije, sta izpolnjena oba pogoja iz 1. odstavka 12.b člena ZVPot. Oglaševanje storitev brezplačnega dostopa do interneta pod blagovno znamko „brezplačni internet ...“ namreč zavaja ali utegne zavajati potrošnika tako, da bo menil, da je uporaba interneta v celoti brezplačna, to pa lahko vpliva na njegovo ekonomsko obnašanje.
Sodba II Ips 248/2006Vrhovno sodiščeCivilni oddelek08.05.2008privolitev stranke v spremembo tožbe – prodaja nepremičnine – cena stanovanja – varstvo potrošnikov – prodaja blaga pod enakimi pogoji – vrnitev dela kupnine – obstoj ničnosti – odškodninski zahtevekNična je pogodba že od samega začetka, tožnica pa ob istočasnem vztrajanju pri veljavnosti pogodbe (sicer pod drugačnimi pogoji) z zatrjevanjem ničnosti pogodbenih pogojev po 23. in 24. členu ZVPot uveljavlja naknadno ničnost, do katere naj bi prišlo (šele) potem, ko je prodajalec sklenil druge pogodbe za podajo stanovanj po za kupca ugodnejši ceni. Tudi ni mogoče govoriti o kakšni delni ničnosti, saj je ta omejena na primere, ko gre za ničnost nebistvenih, postranskih pogodbenih klavzul (105. člen ZOR), kar pa cena v prodajni pogodbi ni. Dejanske trditve tožnice v postopku pred sodiščem prve stopnje v smeri znižanja kupnine oziroma njene delne vrnitve, ker jo je plačala že v celoti, niso dajale podlage za presojo utemeljenosti uveljavljanega tožbenega zahtevka na odškodninski podlagi. Čeprav bi se lahko določene trditve nanašale na nedopustno škodno ravnanje tožene stranke pri sklepanju pogodbe, tožnica ni zahtevala povrnitve škode, pač pa zaradi...
VSC sodba Cp 950/2007Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek14.05.2008pogodba o leasingu - razveza pogodbeZahtevek za vrnitev vozila vsebuje tudi odpoved leasinga, saj je takšna odpoved, kljub temu da ni izrecna, dovolj nedvomno izražena. Glede na svobodno urejanje obligacijskih razmerij mora sodišče tudi spore iz leasing pogodb primarno presojati z vidika pogodbenih določil, vendar ne v nasprotju z ustavnimi načeli, prisilnimi predpisi in moralo. 
VSK sklep Cp 1327/2007Višje sodišče v KopruCivilni oddelek27.05.2008odstop od pogodbe o leasingu - obveznost leasingodajalca - odškodnina1. Glavna obveznost leasingodajalca je prepustitev stvari v uporabo leasingojemalcu za celotno dobo leasinga. S prodajo vozila predmeta leasinga ni več in je leasingodajalec dejansko odstopil od pogodbe, saj svoje obveznosti ne more več izpolnjevati. To pa pomeni, da je zaključek sodišča prve stopnje, da je leasingodajalec z odvzemom in prodajo predmeta leasinga dejansko izbral opcijo odstopa od pogodbe, pravilen. 2. Odstop od pogodbe je z neizpolnjevanjem svojih obveznosti, to je neplačevanjem leasing obrokov, zakrivila tožena stranka, zato ima tožeča stranka možnost uveljavljanja odškodninskega zahtevka. Leasingodajalcu gre namreč odškodnina, ki ustreza njegovemu pozitivnemu pogodbenemu interesu, kljub temu, da se je odločil za razvezo pogodbe. Gre za premoženje, ki bi leasingodajalcu pripadlo, če bi bila pogodba pravilno izpolnjena. 
Sodba X Ips 361/2005Vrhovno sodiščeUpravni oddelek04.09.2008inšpekcijski postopek – ustavitev postopkaInšpekcijski postopek je postopek, ki se uvede po uradni dolžnosti in pristojni organ mora postopek ustaviti, če ugotovi, da ni (več) potrebe ali pogojev za nadaljevanje postopka.

Izberi vse|Izvozi izbrane