Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 553cT16dnBvdCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJnNob3dUeXBlPXRhYmxlJm9yZGVyPXNjb3JlJmRpcmVjdGlvbj1kZXNjJnJvd3NQZXJQYWdlPTUwJnBhZ2U9OQ==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSC sodba Cp 427/2012Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek18.10.2012zavarovalna pogodba – mešano življenjsko zavarovanje – ničnost splošnih pogojev – odkupna pravica4. odst. 12. čl. Splošnih pogojev za življenjsko zavarovanje (ŽZ-95/1), ki določa možnost odkupa iz drugih razlogov, ki jih določa zavarovalnica, je nedoločen, zato tudi nepošten in le v korist zavarovalnice in zavarovancu ne daje enakih možnosti, saj slednji ne ve, kdaj lahko uveljavlja odkupno pravico.
VSL Sodba II Cp 219/2021Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek09.03.2021odškodninska odgovornost - pogodbena odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - mobilni telefoni - popravilo stvari - servisiranje - garancija - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - višina škode - vzročna zveza - cenitevKer se v odškodninskem pravu domneva navadna malomarnost, brez ustreznih trditev sodišče sploh ne more ugotavljati hude malomarnosti. In takšnih trditev v postopku pred sodiščem prve stopnje tožnik ni podal.
VSL Sodba II Cp 2342/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek20.05.2020kredit v CHF - kreditna pogodba - potrošniška kreditna pogodba - ničnost kreditne pogodbe - valutna klavzula - valutno tveganje - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - pojasnilna dolžnost banke - kršitev pojasnilne dolžnosti - načelo vestnosti in poštenja - pravica do izjave - priznana dejstva - povprečni potrošnik - nepošten pogodbeni pogoj - dobra vera - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - profesionalna skrbnost - oderuštvo - očitno nesorazmerjeToženka je valutno tveganje s pogodbo v celoti prenesla na tožnika kot kreditojemalca. Takšen pogodbeni dogovor sicer ni prepovedan, če sta tožnika z njim soglašala. Njun pristanek pa je lahko bil pravno upošteven le, če je toženka ob sklepanju pogodbe celovito in pošteno opravila svojo pojasnilno obveznost. Gre za obveznost pogodbene stranke opozoriti drugo pogodbeno stranko na določene okoliščine, ki so pomembne za uresničitev interesov, zaradi katerih je druga stranka sklenila pogodbo, in ji pojasniti pomen teh okoliščin za uresničitev njenih interesov. Tožnika se nista zavedala, da valutno tveganj bremeni samo njiju in da si ga ne delita s toženko. Toženka bi zato tožnika morala opozoriti tudi na možnost, čeprav hipotetično, velike rasti tečaja CHF, ki bi lahko imela za posledico, da bo cena kredita v CHF nazadnje višja kot cena kredita v domači valuti. Tožnika bi morala dokazati, da si je toženka s pogodbo izgovorila zase korist, ki je v očitnem...
sodba U 172/2004Upravno sodiščeUpravni oddelek10.10.2006račun - varstvo potrošnikov - tržne telekomunikacijske storitveSplošni pogoji domačega operaterja in tehnična navodila za uporabo telefonskega aparata uporabniku ne dajejo jasne in nedvoumne informacije glede načina zaračunavanja telekomunikacijske storitve - gostovanje preko tujega operaterja za primer, ko se uporabnik nahaja znotraj ozemlja domačega operaterja. 
sodba I U 610/2011Upravno sodiščeUpravni oddelek12.10.2011ukrep tržnega inšpektorja – skladnost proizvoda s tehničnimi zahtevami – izjava o skladnosti – prepoved dajanja v promet neskladnih proizvodovSkladnost računalnikov s tehničnimi predpisi in zahtevami je javno dobro, ker je v funkciji varstva potrošnikov, varne in učinkovite uporabe predmetnih proizvodov in varstva naravnega okolja, kar je razvidno iz zakonskih določil, ki jih prvostopenjski organa navaja na prvi strani obrazložitve prvostopenjskega akta. Zato ne gre za popolnoma prost pretok blaga. Poseg v zasebno lastnino tožnika oziroma v svobodno gospodarsko pobudo, ki je bil storjen z izpodbijano odločbo, je predpisan z zakonom na dovolj določen način, poseg je tudi primeren in nujen ter sorazmeren v ožjem pomenu besede in glede tega sodišču ureditev ne vzbuja nobenega dvoma z vidika skladnosti z ustavnim načelom sorazmernosti.Dokazno breme, da so bili izvedeni postopki, ki obsegajo ugotavljanje skladnosti proizvodov z zakonskimi zahtevami, je na strani tožnika in tožnik tega ni dokazal, zmotno pa tudi razlaga, da ni proizvajalec, saj se predmetna obveznost nanaša na gospodarske subjekte, ki dajejo proizvode...
VSL Sodba II Cp 1012/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek29.04.2020kredit v CHF - potrošniški kredit - hipotekarni bančni kredit - ničnost kreditne pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - informacijska dolžnost banke - predhodno vprašanje glede razlage prava EU - postopek pred Sodiščem Evropske unije (SEU) - oderuštvo - nepošten pogodbeni pogoj - skrbnost dobrega strokovnjaka - povprečni potrošnik - valutno tveganje - skrbnost v pravnem prometu - dobrovernostPri sklepanju kreditnih pogodb se od banke kot strokovnjakinje zahteva visoka stopnja skrbnosti – skrbnost dobrega strokovnjaka. Od toženke, ki je bila v boljšem informacijskem položaju kot kreditojemalci, se zahteva, da skrbno opravi pojasnilno dolžnost: kreditojemalce mora seznaniti z vsemi pomembnimi informacijami, ki lahko vplivajo na njihovo odločitev ali in kakšno kreditno pogodbo bodo sklenili. Za pojasnilno dolžnosti banke izobrazba kreditojemalca ni pomembna; položaj tožnikov je treba ocenjevati v luči povprečnega potrošnika. Banka mora vsem kreditojemalcem posredovati vse znane informacije, ki omogočijo oceno ekonomskih vplivov spornega pogoja na njegove finančne obveznosti. Ker je toženka ob sklepanju kreditne pogodbe ravnala v skladu z zahtevo dobre vere, sporni pogodbeni pogoj o prevzemu valutnega tveganja ni nepošten. Od povprečno razumnega potrošnika se lahko pričakuje, da se zaveda, da gre pri sklepanju posla, ki vsebuje valutno tveganje, na katerega...
VSM Sodba I Cp 570/2020Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek22.09.2020zavarovalna pogodba - pogoji za prenos pogodbe - vinkulacija zavarovalne police - načelo vestnosti in poštenja - dobri poslovni običajiZa prenos pogodbe je značilno, da se hkrati preneseta tako dolžniški, kot tudi upniški položaj, ko ena pogodbena stranka dvostranske pogodbe na tretjo osebo, ki do tega trenutka ni bila pogodbena stranka, prenese svoj celovit položaj, ki izhaja iz obligacijskopravnega razmerja. Učinki prenosa pogodbe nastopijo šele s privolitvijo druge pogodbene stranke dvostranske pogodbe, kar je toženka v konkretnem primeru storila z izdajo dodatka k zavarovalni polici, kjer je namesto prejšnjega navedla novega zavarovalca.
VSM sodba in sklep I Cp 1525/2011Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek20.03.2012pogodba o organiziranju potovanja – zahtevek za znižanje cene - delna sodba na podlagi pripoznave – prekluzija navajanja dejstev in dokazov – omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti – stranska intervencija – potrdilo o potovanju – ugovor aktivne legitimacije – načelo enake vrednosti vzajemnih dajatev - odmera pravdnih stroškovV kolikor stranski intervenient zaradi učinkovanja drugih procesnih določb (prvi odstavek 201. člena, 451. člen ter 452. člen ZPP) svojih trditev in predlaganih dokazov ni mogel uveljaviti kot pravočasnih, o kršitvi pravice do izjave že pojmovno ne more biti govora. Bistvo organiziranja potovanja se izčrpa v integraciji številnih uslug s pomočjo predhodne organizacije in določitvi enotne cene. Kavza sklenjenega pravnega posla je z gledišča potnika le potovanje, ki ustreza njegovim interesom in pojasnjuje razlog njegove obveze, to je plačila cene ponujenih storitev. Če so storitve iz pogodbe o organiziranju potovanja opravljene nepopolno ali nekvalitetno, lahko potnik na osnovi zgoraj citiranih zakonskih določil zahteva sorazmerno znižanje cene, če obseg in kakovost opravljenih storitev graja v zakonsko določenih rokih, organizator potovanja pa se mora ne glede na krivdo zadovoljiti s plačilom, ki ustreza njegovi manjvredni izpolnitvi. Znižanje cene predstavlja posebno...
VSL Sodba I Cp 1218/2017Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek20.12.2017kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - nastanek hipoteke na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - vsebina kreditne pogodbe - posojilo v tuji valuti - pogodbeni pogoji - nepošten pogodbeni pogoj - ničnost pogodbenega določila - informacijska dolžnost banke - Direktiva Sveta 93/13/EGS - sodba Sodišča EU C-186/16 - vsebina pojasnilne dolžnosti - denarne obveznosti - valorizacija denarnih obveznosti - valutna klavzula v CHF - valutno tveganje - neveljavnost pogodb - nične pogodbe - posledice ničnostiKredit v tuji valuti sam za sebe ne predstavlja tipskega (oziroma s strani podjetja vnaprej pripravljenega) pogoja, ampak gre za posamičen dogovor (o glavnem predmetu pogodbe). Vendar pa je lahko zaradi neustreznega postopanja (opustitve) podjetja nedovoljen tudi dogovor (pogoj), ki se nanaša oziroma je povezan z glavnim predmetom (torej bistvenim elementom) pogodbe. Tako je Sodišče EU ob razlagi drugega odstavka 4. člena Direktive Sveta 93/13/EGS v odločbah sprejetih v zadevah C-26/13 z dne 30. 4. 2014 in C-186/16 z dne 20. 9. 2017 (med drugim) poudarilo, da jasnost pogodbenega pogoja o glavni stvari (kot predpostavke njegove dopustnosti) ne zajema le njegove slovnične razumljivosti, ampak se razteza tudi na pojasnilo okoliščin (delovanja mehanizma), ki potrošniku omogočajo oceno ekonomskih posledic, ki iz njega izhajajo. V sodbi C-186/16 je pojasnilo, da zahteva po določenosti pogodbenega pogoja v jasnem (razumljivem) jeziku predpostavlja, da morajo pri kreditnih pogodbah...
VSL Sodba in sklep I Cp 1506/2018Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek21.11.2018kredit - kredit v CHF - kreditna pogodba - potrošniška kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - dolgoročni kredit v CHF - posojilo v tuji valuti - valutna klavzula - valutno tveganje - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - pojasnilna dolžnost - pojasnilna dolžnost banke - obseg pojasnilne dolžnosti - opustitev pojasnilne dolžnosti - informacijska dolžnost banke - profesionalna skrbnost - ničnost pogodbe - pravni interes - dajatveni denarni zahtevek - zmanjšanje tožbenega zahtevka - pogodbeni pogoji - nejasni pogodbeni pogoji - predmet pogodbe - nepoštenost predmeta pogodbe - nepošteni pogodbeni pogoji - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - jezikovna nejasnost določil - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - slaba vera banke - dobrovernost - merilo povprečnega potrošnika - dokaz z zaslišanjem prič - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - dokazni predlog - dokazno bremeBistvo tožnikovih trditev je, da banka tožniku ni dovolj jasno oziroma v zadostni meri pojasnila, kaj pomeni valutna klavzula za višino tožnikovih obveznosti v času izpolnjevanja pogodbe, če in kako se bodo te spreminjale, kakšna so pričakovanja glede spremenljivosti obveznosti na podlagi informacij, ki jih je banka v danem trenutku imela glede predvidene višine spremenljivosti tečajnega razmerja CHF proti EUR; da je torej določene informacije tožniku zamolčala oziroma da mu je povedala premalo. Tudi, če bi predlagane priče potrdile vse te navedbe tožnika, to na zaključek sodišča, da je toženka z informacijami, ki jih tožniku je dala in ki jih je pokazal dokazni postopek, svojo pojasnilno dolžnost v obravnavanem primeru ustrezno opravila, ne bi v ničemer vplivalo. Glede na to, da je sodišče izhajalo iz tožnikovih trditev in njegove izpovedbe, pri čemer tožnik v pritožbi konkretno ne graja dokazne ocene glede pojasnilne dolžnosti, ki mu je bila dana (zavzema...
sodba in sklep U 2114/2005Upravno sodiščeUpravni oddelek10.05.2006načelo sorazmernosti - nelojalna konkurenca - inšpekcijsko nadzorstvo - ukrep tržnega inšpektorjaBesedilo 2. alineje 2. odstavka 28. člena ZVK je takšno, da ga ni mogoče razlagati drugače, kot da organ tržne inšpekcije mora izdati ukrep začasne prepovedi dejanja, če je za to dejanje vložena tožba zaradi nelojalne konkurence ali ovadba zaradi tega dejanja, kar pomeni, da za izdajo tega ukrepa pristojni organ ni pristojen predhodno ugotavljati obstoj zakonskih elementov nelojalne konkurence. Bistveno je, da je tožba vložena zaradi dejanja, ki ga je pristojni organ začasno prepovedal in bistveno je, da je tožba ali ovadba vložena zaradi nelojalne konkurence.
UPRS sodba I U 431/2012Upravno sodiščeUpravni oddelek05.03.2013inšpekcijski postopek – ukrep tržnega inšpektorja – oddaja poslovnega prostora v najem – odvetnica – prijava dejavnostiZa dajanje lastnih nepremičnin odvetnika v najem ni potrebna posebna registracija, če gre za oddajanje v smislu določil četrtega odstavka 6. člena ZGD-1.
VSL Sklep I Cp 365/2017Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek14.06.2017zavarovalna polica - zavarovalni pogoji - ravnanje s potrebno skrbnostjo - uporaba prisilnih ukrepov - prisilna privedba priče - dokazovanje z izvedencem - strokovno znanje izvedenca - neizveden dokazSplošno znano je, da je mogoče vsako ključavnico (tudi takšno s sistemskim cilindričnim vložkom in zatiči na obeh straneh) odpreti s posebnimi vlomilskimi pripomočki, ki ne puščajo nobenih zaznavnih sledov odpiranja. Ni mogoče izključiti možnosti, da je bilo tudi v obravnavanem primeru uporabljeno takšno vlomilsko orodje. Gre za strokovno vprašanje, na katerega bi lahko odgovoril samo izvedenec forenzik (243. člen ZPP), ki sta ga tožnika predlagala že v tožbi. Upoštevaje dokazno stisko, v kateri sta se brez svoje krivde znašla tožnika, potem ko niti policiji ni uspelo dokončno raziskati škodnega dogodka, sodišče prve stopnje tega dokaza ne bi smelo zavrniti, saj je tako ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Enako velja za zatrjevani vlom v sef.
UPRS Sodba I U 51/2019-18Upravno sodiščeUpravni oddelek25.02.2020spor med operaterjem in končnim uporabnikom - gostovanje v tujini - plačilo opravljenih storitev - napačna informacijaTožnik je stranki z interesom, ker je bila v zmoti (v smislu 46. člena Obligacijskega zakonika - OZ) zaradi napačne informacije pridobljene z njegove strani, dolžan sporne stroške, nastale na tej podlagi, odpisati.
VSL sodba I Cp 698/2014Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek03.09.2014prodajna pogodba – varstvo kupcev stanovanj – stvarne napake – skrite napake – odgovornost za napake – povrnitev doseženih koristi - sočasnost izpolnitve pogodbe - nepoštenost strankePojem investitorja ni povezan z dokončanjem predmeta prodaje. Tudi že zgrajena stanovanja so namreč lahko obremenjena s pravnimi oziroma stvarnimi napakami, prodaja stanovanja s takšnimi pomanjkljivostmi pa predstavlja neizpolnitev obveznosti s strani investitorja oziroma vmesnega kupca kot prodajalca po prodajni pogodbi. Ravno pred takšno poslovno prakso želi zakon končne kupce tudi zaščititi.Pravila ZVKSES imajo, za razliko od pravil OZ, značilnost prisilnih (kogentnih) pravil, katerih uporabe s pogodbo (razen izjemoma) ni mogoče izključiti.
UPRS Sodba I U 303/2017-13Upravno sodiščeUpravni oddelek31.08.2017spor med operaterjem in končnim uporabnikom - telekomunikacijske storitve - odstop od naročniške pogodbe - plačilo storitevTožnik bi ob običajni skrbnosti lahko vedel, da tarife EU NESKONČNO ni vklopil le za obdobje, v katerem je cena te storitve akcijska, ampak za nedoločen čas, dokler je ne bo izklopil. Na navedeno namreč nedvomno kaže SMS z besedilom, da je "tarifa EU NESKONČNO aktivna, dokler je ne izklopite". To bi nenazadnje lahko ugotovil tudi iz mesečnih računov, ki jih je prejemal. Prav tako bi ob običajno skrbnem prebiranju navedenih SMS, za katera v tožbi ne navaja, da ju ni prejel, lahko razbral, da akcijska cena velja le za obdobje do 3. 5. 2015, sicer pa je redna cena 2,99 EUR.
VSRS Sklep II Ips 178/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek08.08.2019premoženjsko zavarovanje - zavarovalna pogodba - formularna pogodba - splošni zavarovalni pogoji - razlaga nejasnih določil splošnih pogojev pogodbe - zavarovalno kritje (jamstvo) - poplava - vdor vode - dopuščena revizijaSplošni pogoji zavarovanja morajo biti jasni; takšni, da zavarovancem omogočajo realno presojo v njih podane vsebine zavarovalnega razmerja, vključno z obsegom zavarovalnega jamstva. Razlikovanje med primeri, ki jih pokriva zavarovanje škode zaradi vdora meteorne vode, in primeri, ki jih pokriva zavarovanje škode zaradi poplav, ni povsem jasno, saj teh v Splošnih pogojih opredeljenih škodnih primerov ni mogoče razlagati povsem enopomensko.
VSL Sodba in sklep I Cp 999/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek20.11.2019odgovornost prodajalca za napako - brezhibno stanje stvari - garancija za brezhibno delovanje prodane stvari - javna naročila - razpisna dokumentacija - znižanje kupnine - vrednost stvari - izvedensko mnenjeVrednost stvari brez okvare in vrednost stvari z okvaro sta vrednosti, ki se ugotavljata po objektivnih merilih, in sicer praviloma po pošteni tržni vrednosti. Če tržne vrednosti stvari z okvaro ni mogoče ugotoviti, ker za takšno stvar ne obstajajo ustrezne tržne razmere, je treba ugotoviti hipotetično vrednost stvari z napako, in sicer z uporabo drugih metod izračunavanja vrednosti stvari in temu prilagoditi formulo za izračun znižanja kupnine.
VSC Sodba Cp 442/2019Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek26.02.2020odgovornost za stvarne napake - skrbnost dobrega gospodarja - dokazno breme - odgovornost proizvajalca stvari z napako - navodila za uporabo - potrošnikTožnik pravilno navaja, da je v skladu s 1. točko prvega odstavka 459. člena OZ na njem dokazno breme glede obstoja stvarne napake, torej da predmetna hidroizolacijska masa ni imela lastnosti, potrebnih za njeno običajno rabo ali za promet, zmotno pa ob tem zaključuje, da je to njegovo edino dokazno breme, pa tudi da mu je obstoj te stvarne napake uspelo dokazati oziroma da je bil dokazan že s tem, da se je masa luščila in so na njej nastali mehurji. Poleg obstoja stvarne napake mora namreč tožnik kot oškodovanec v skladu z določilom 3. odstavka 468. člena OZ, ki določa, da odgovarja prodajalec kupcu tudi za škodo, ki je temu zaradi napake stvari nastala na drugih njegovih dobrinah, in sicer po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti, v zvezi s 1. odstavkom 131. člena OZ, pa tudi v skladu s 7. členom ZVPot, ki določa, da mora oškodovanec dokazati napako, škodo in vzročno zvezo med njima, temu dokaznemu bremenu pa ni zadostil, saj ni dokazal niti stvarne napake...
VSL Sodba II Cp 2132/2018Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek11.09.2019začetek stečajnega postopka - pretvorba nedenarne terjatve v denarno terjatev - solidarnost - solidarna obveznost - prodajna pogodba - prodaja stanovanj potrošnikom - stvarne napake - pogodbene lastnosti - lastnosti, potrebne za običajno rabo - grajanje napak - pravočasnost grajanja napake - rok za grajanje napak - jamčevalni roki - očitne stvarne napake - skrite stvarne napake - napake v solidnosti gradbe - enoletni prekluzivni rok - prevara prodajalca - odprava napak - rok za odpravo napak - regulacijska začasna odredbaPo določilu prvega odstavka 480. člena OZ znaša rok za postavitev zahtevka za odpravo napak eno leto, razen v primeru prevare. Po sodni praksi glede prevare pri prodajni pogodbi zadošča, da je prodajalčevo ravnanje zavedlo kupca v prepričanje, da bo napaka odpravljena brez pravde, to pa se potem ne uresniči (primerjaj odločbo VS RS II Ips 489/99). Podobna je sodna praksa pri podobni določbi v zvezi z gradbeno pogodbo (tretji odstavek 663. člena OZ). Če tožena stranka ustvari vtis, da bo napako odpravila prostovoljno, se na prekluzivni rok ne more sklicevati (primerjaj odločbo VS RS II Ips 7/2011). Ker je tožena stranka opravila dejanja, za odpravo zatrjevane napake, napake pa ni odpravila, je ravnala tako, da je nastal vtis, kot da bo napaka odpravljena. Bilo bi nepošteno, če bi se sedaj sklicevala na prekluzivni rok v položaju, ko je ravnala tako, da je kupce stanovanj zavedla. Zamakanja na stopniščih po stenah hodnikov zaradi neustrezne hidroizolacije (kar je...
VSC Sodba Cp 464/2018Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek08.01.2019obravnava pred sodiščem druge stopnje - zavrnitev dokaznega predloga - prekluzija - edicijska dolžnost - pomivalni stroj - električni udar - stvarna napakaPritožbeno sodišče je opravilo obravnavo in na njej odpravilo kršitev postopka, storjeno v pritožnikovo škodo. Pomivalni stroj, pri uporabi katerega je prišlo do električnega udara, predstavlja stvar z napako, saj ni izdelan pravilno, ker mu manjka v prometu predpostavljena lastnost (varna uporaba električnega aparata), ki jih imajo druge istovrstne stvari oziroma, ker njegova varnost ni takšna, kot jo potrošnik lahko upravičeno pričakuje.
VSL sodba I Cp 4405/2010Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek30.03.2011pogodba o organiziranju potovanja – odstop od posredniške pogodbe o potovanju – spremenjen program potovanjaZgolj če pogodba namenu, zaradi katerega je bila sklenjena, zaradi bistveno spremenjenega programa ne ustreza več, lahko potnik v skladu s 4. odstavkom 903. člena OZ odstopi od pogodbe, organizator pa mu mora vrniti vse, kar je na podlagi pogodbe plačal.
VSL sodba I Cpg 316/2016Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek21.09.2016napake v solidnosti zgradbe – neustrezna izvedba odvodnjavanja meteornih voda – normalna funkcija objekta – tesnjenje stavbe – vrsta napake – odprava skritih napak in drugi jamčevalni zahtevki – jamčevalni roki – obvestitev o napakah – rok za vložitev tožbe – dolžnosti in pooblastila upravnika v zvezi s stvarnimi napakami na skupnih delih stavbe – nepotrošniška prodajna pogodba – splošni pogoji prodaje posameznih delov stavbe – informativni dokazNeustrezna izvedba odvodnjavanja meteornih/atmosferskih voda iz zunanjih atrijskih površin objekta v meteorno cevno inštalacijo sodi med napake v solidnosti gradnje. Poleg napak na konstrukcijskih delih objekta (ki ogrožajo njegovo stabilnost) namreč med napake v solidnosti gradnje spadajo tudi druge napake, zaradi katerih stabilnost objekta sicer ni ogrožena, je pa zaradi njih onemogočena oziroma bistveno okrnjena normalna funkcija objekta (na primer napake na strehi oziroma fasadnih elementih, katerih posledica je zatekanje meteorne vode v objekt). To dejstvo je bilo potrebno ugotoviti najprej. Od vrste napake sta namreč odvisna odgovora na vprašanji, ali je tožeča stranka napako pravočasno grajala in kakšen je jamčevalni rok.Ker mora v skladu z določbo prvega odstavka 8. člena ZVKSES prodajalec, kadar prodaja posamezne dele stavbe z več posameznimi deli, pred začetkom prodaje določiti splošne pogoje prodaje posameznih delov stavbe, ti pa so sestavni del vsake prodajne...
VSL Sodba II Cp 793/2018Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek14.11.2018spor majhne vrednosti - igre na srečo - objava sprememb pravil - nesporazumZmotno je materialno pravno naziranje pritožnika, da bi za vplačevanje lističev na prodajnih mestih morali imeti igralci na voljo pravila v fizični obliki. V sedanjem času in ob sedanjem obsegu pravil ni mogoče pričakovati, da bi za vse igre na srečo bila pravila v fizični obliki. Dostopnost pravil je zadostna, če so objavljena na terminalih na prodajnih mestih in jih prodajalec na željo vplačnika tudi pokaže. Organizator iger na srečo je objavljal pravila igre na svoji spletni strani in na terminalu računalnikov na prodajnih mestih. Ker se tožnik ni pozanimal za pravila igre, ne more trditi, da pravila niso bila obljavljena na ustrezen način, ker jih ni dobil v fizični obliki.
VSL sodba in sklep II Cp 644/2015Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek20.05.2015delni umik tožbe – privolitev tožene stranke – stroški postopka – uspeh strank v pravdi – vročanje – pogodba o finančnem leasingu – kršitev pogodbe – odstop od pogodbe – vročanje pošiljk – pravočasnost trditevPrivolitev v delni umik tožbe je upoštevna, čeprav je tožena stranka pred tem umiku nasprotovala (2. odstavek 288. člena ZPP).Uspeh stranke v pravdi se ugotavlja glede na višino tožbenega zahtevka ob odločanju o njem. Morebitne stroške zaradi delnega umika tožbe in posledično temu delne ustavitve postopka je treba zahtevati izrecno (2. odstavek 154. člena in 2. odstavek 158. člena ZPP).
sodba I U 1282/2013Upravno sodiščeUpravni oddelek11.02.2014spor med operaterjem in končnim uporabnikom – zaračunavanje prejetih SMS sporočil – pravna podlaga za zaračunavanje SMS sporočil – naročniška pogodba – splošni pogoji poslovanjaTožnik utemeljeno opozarja, da je na podlagi naročniške pogodbe dolžan operaterju plačati SMS sporočila, ki jih odpošlje. V obravnavani zadevi pa ne gre za takšna SMS sporočila, gre za SMS sporočila, ki jih je prejel in zato bi morala tožena stranka navesti pravno podlago iz naročniške pogodbe, sklenjene med tožnikom in operaterjem, ki pooblašča slednjega, da prejeta SMS sporočila zaračuna prejemniku, sklenitelju naročniškega razmerja. Da je to urejeno v splošnih pogojih v poglavju „Vsebine in storitve ponudnikov vsebin“, ni razvidno in ne pomeni utemeljitve zavrnitve.
VSL Sklep I Cpg 407/2017Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek29.08.2017stranska intervencija - odgovornost za stvarne napake - jamčevalni zahtevek - garancija za brezhibno delovanje stvari - regresni zahtevek zavarovalnice (subrogacija) - pristojnost slovenskega sodišča - ugovor pristojnosti slovenskega sodišča - odstop od pogodbe - udeležba drugih oseb v pravdi - predhodno vprašanje Sodišču Evropskih skupnosti - vročitev odgovora na ugovor nasprotni stranki - pravica do kontradiktornega postopka - pravica do izjaveTožeča stranka v okviru pravic, ki so nanjo prešle po 963. členu OZ, uveljavlja (poleg odškodninskega) še jamčevalni zahtevek - odstop od prodajne pogodbe. Tak odstop pa je mogoč le v razmerju do prodajalca in ne do proizvajalca, torej stranskega intervenienta. V tej zadevi spor teče med slovenskima pravdnima strankama in ta zato nima mednarodnega elementa. Stranski intervenient namreč nima procesnega položaja stranke postopka (temveč je le oseba, ki je zainteresirana za uspeh tožene stranke v postopku), ne glede na materialnopravna razmerja, ki izhajajo iz garancije. Stranska intervencija je udeležba v pravdi, ki teče med drugimi osebami, in intervenient se glavni stranki (tožeči ali toženi) le pridruži v tem smislu, da deluje poleg glavne stranke, če pa je ta nedejavna, deluje sam namesto nje. Vendar vedno deluje v svojem imenu, ne kot zastopnik glavne stranke, saj ne zahteva pravnega varstva zase, ampak za glavno stranko. Ravnanje višjega sodišča, ki bi v...
VSL Sodba II Cp 2081/2020Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek06.01.2021zavarovanje ao plus - zavarovalno kritje - splošni pogoji - poškodba rame - tuja pomoč - višina škode - pravična denarna odškodnina - nepošten pogodbeni pogojPogodbeni pogoji, ki krijejo le škodo zaradi telesnih poškodb vsakokratnemu vozniku in ne dodatno poškodovanih stvari, katere koli naj si že bodo, niso nepošteni. Smisel takega zavarovanja je v tem, da voznik ne glede na krivdo, torej tudi, če je za svoje poškodbe kriv sam, kot je bila tožnica, ki ji je pri vožnji spodrsnilo in je padla, dobi za svoje telesne poškodbe odškodnino. Splošni pogoji, ki odrekajo kritje zahtevkov za škodo zaradi poškodovanja stvari, so tako glede na namen samega zavarovanja tudi laičnemu bralcu jasni.
VSL Sklep I Cp 1508/2018Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek12.06.2019dajatveni denarni zahtevek - pravni interes - tožbeni zahtevek - oblikovanje tožbenega zahtevka - izbrisna tožba - tožbeni predlog - oblikovalni tožbeni zahtevek - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ničnost pogodbe - kreditna pogodba - potrošniška kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - kredit v CHF - kreditna pogodba v CHF - ničnost pogodbenega določila - delna ničnost - nepošten pogodbeni pogoj - nejasni pogodbeni pogoji - razlaga nejasnih pogodbenih določil - pojasnilna dolžnost - kršitev pojasnilne dolžnosti - informacijska dolžnost banke - slaba vera banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - povprečni potrošnik - merilo povprečnega potrošnika - valutno tveganje - kreditna tveganja - sprememba vrednosti tečaja tuje valuteKadar tožnik zahteva ugotovitev ničnosti celotne pogodbe, sodišče pa ugotovi, da je nično samo posamezno pogodbeno določilo, s takšno ugotovitvijo ostane znotraj okvira tožbenega zahtevka, saj tožniku dejansko prisodi manj od zahtevanega in ne nekaj drugega, kot meni sodišče prve stopnje. Za pravilno izpolnitev svoje pojasnilne dolžnosti bi morala banka tožnikom predstaviti kredit v tuji valuti na razumljiv način in ob upoštevanju splošnega znanja povprečnega potrošnika, tako da bi tožniki lahko ocenili celoten strošek posojila. Pojasniti bi jim morala, da s sklenitvijo pogodb prevzemajo nase tečajno tveganje, zaradi česar se lahko zgodi, da bo njihova obveznost odplačila kredita v domači valuti zaradi spremembe tečaja lahko višja kot ob sklenitvi pogodbe in da tega bremena morda ne bodo zmogli, pa tudi, da se dolgoročno kredit v CHF kljub nižji obrestni meri lahko izkaže za manj ugodnega od kredita v EUR. Glede na navedeno ni dovolj, da sta bila v pogodbi...
VSL sklep II Cp 2143/2013Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek05.03.2014sposobnost biti stranka – etažni lastniki – podelitev sposobnosti biti stranka – prodajna pogodba – stanovanje – parkirišče – jamčevalni zahtevki – stvarna napaka – skrita napaka – grajanje napak – običajne lastnosti stvari – notifikacijska dolžnostTožbo so vložili vsi etažni lastniki in vsi imajo kot fizične osebe sposobnost biti stranka. Premoženja, ki je pogoj za priznanje lastnosti stranke, etažni lastniki kot skupnost nimajo. Institut podelitve sposobnosti biti stranka pa ni namenjen lažjemu oblikovanju tožbenih zahtevkov.Kupoprodajna pogodba za nakup stanovanja kot etažnega dela stavbe je pravilno izpolnjena, če posamezen etažni lastnik poleg etažnega dela stavbe pridobi tudi ustrezen solastninski del na skupnih delih stavbe. Če bi tožnikom moralo biti zagotovljeno določeno število skupnih parkirnih mest, jim je tožena stranka prodala nepremičnino s stvarno napako. V tem primeru imajo tožniki do toženke jamčevalne zahtevke po 468. členu OZ. Ni mogoče hkrati uveljavljati zahtevkov iz naslova odgovornosti za stvarne napake in odškodninske odgovornosti. Od tožene stranke se pri prodaji stanovanj zahteva postrožena skrbnost - skrbnost dobrega strokovnjaka. Če je tožnikom prodala nepremičnine,...
VSL Sklep I Cp 854/2017Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek27.09.2017določitev pristojnosti - sodna pristojnost - spor o pristojnosti - pravna podlaga odločanja - mednarodna pristojnost - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - študij v tujini - stroški šolanja - stroški nastanitve - narava pogodbe - potrošnik - potrošniška pogodba - pojem potrošnika - poklicna dejavnost - navezne okoliščine - indici - izključna pristojnost - dogovor o pristojnostiPosebno varstvo potrošnika, ki utemeljuje odstop od splošnih pravil o mednarodni pristojnosti, je upravičeno v razmerju, ko na eni strani nastopa potrošnik, na drugi strani pa oseba, za katero določena pogodba spada v njeno poklicno ali pridobitno dejavnost. V obravnavani zadevi ne gre za najem nepremičnine. Sklenjena je bila pogodba o šolanju, tako imenovana internatna pogodba, ki zajema tako šolanje kot namestitev v dijaškem domu. Sodišče prve stopnje ni dalo nobenemu delu pogodbe prevladujočega preudarka. Sodišče prve stopnje je pogodbo o šolanju pravilno razlagalo kot celoto v skladu z namenom strank. Osnovni namen strank je bilo šolanje dveh tožnikovih otrok v šoli toženke. Ker se ta nahaja v drugi državi, je toženka omogočala tudi bivanje otrok v svojem dijaškem domu. Namen nastanitve je šolanje. Šolanje brez nastanitve ni mogoče. Sama nastanitev brez šolanja pa je brezpredmetna. Zmotno je stališče toženke, da se predmetni spor v celoti nanaša na...
VSL Sklep I Cp 251/2020Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek01.02.2021varstvo potrošnikov - potrošniška kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - novacija - dopustnost podlage - ničnost pogodbe - nejasni pogodbeni pogoji - nepošten pogodbeni pogoj - ekonomske posledice pogodbenega pogoja - pojasnilna dolžnost - informacijska dolžnost banke - način posredovanja informacij - načelo vestnosti in poštenja - slaba vera bankeRazumevanje sodišča prve stopnje, da samostojna presoja ničnosti prenovljenega pravnega posla ni dopustna, bi povsem izvotlilo namen pravila iz 326. člena OZ, kot nepravilno pa se izkaže (predvsem) v obravnavanem sporu, ko tožnika kot potrošnika zatrjujeta ničnost prenovljenih kreditnih pogodb in v katerem mora sodišče po uradni dolžnosti poudarjeno varovati šibkejšo stranko, potrošnika. V ospredju varstva potrošnikov ni le zasebni interes posameznega potrošnika v konkretnem razmerju, ampak se varuje javni interes, ki je predvsem dvig ravni in kakovosti življenja v EU. Stališče, da sodnega varstva ni mogoče odreči potrošniku, ki zatrjuje nepoštenost pogodbenega pogoja, ki je bil predmet novacije, razen če ta temu nasprotuje, je zavzelo tudi SEU v zadevi C-452/18 (sodba z dne 9. 7. 2020), Ibercaja Banko SA.
VSL Sklep I Cp 2242/2018Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek20.02.2019kredit - kreditna pogodba - potrošniška kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - kredit v CHF - dolgoročni kredit v CHF - spremembe valutnih tečajev - pojasnilna dolžnost banke - pogodbeni pogoji - jezikovna nejasnost določil - nepošteni pogodbeni pogoji - vračilo kredita - dokaz z zaslišanjem prič - pravica do izjave - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - dobra vera - slaba vera banke - pravni interes - posojilo v tuji valuti - valutna klavzula - valutno tveganje - sklenitvena pogodbena faza - informacijska dolžnost banke - profesionalna skrbnost - nejasni pogodbeni pogoji - ničnost - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - predmet pogodbe - povprečni potrošnik - neizvedba dokaza - nepoštenost predmeta pogodbe - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - pojasnilna dolžnost - obseg pojasnilne dolžnostiPogodbeno določilo, da tožnika s podpisom obravnavane pogodbe izrecno potrjujeta, da sta seznanjena s tveganjem, ki izhaja iz vsake morebitne spremembe tečaja švicarskega franka do evra in lahko vpliva na njuno zmožnost vračanja tega kredita in da to tveganje v celoti prevzemata, ne zadostuje za izpolnitev pojasnilne dolžnosti banke. Iz te določbe namreč ne izhaja, kakšna je bila dejanska vsebina seznanitve in ali je ta tožnikoma omogočila ovrednotenje prevzetega tveganja. Odločilno ne more biti niti opozorilo notarja, ki je tožnika zgolj na načelni ravni opozoril na obveznosti, ki jih s kreditom prevzemata. Banka se pojasnilne dolžnosti tudi ne more razbremeniti z ugovorom, da stranka ni izrazila interesa za pridobitev relevantnih informacij. Podlage za sklep, da je toženka izpolnila svojo obveznosti iz konkretnega pogodbenega razmerja, ne dajejo niti javno dostopne informacije o tveganjih, ki jih potrošniki prevzemajo s sklenitvijo kreditnih pogodb v tuji valuti....
VSM Sklep I Cp 27/2020Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek01.07.2020ničnost notarskega zapisa kreditne pogodbe - enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - razveljavitev prvostopenjske sodbe - nesklepčnost dela tožbenega zahtevkaOdločitev sodišča prve stopnje o obstoju pojasnilne dolžnosti izhaja namreč iz pomanjkljive dokazne ocene vseh v tej smeri izvedenih dokazov, pri čemer sodišče druge stopnje ugotavlja, da se sodišče prve stopnje dokazno ni opredelilo do vseh relevantnih s strani tožnikov ponujenih dokazov v povezavi z dokazi toženke, kar pomeni kršitev ustavne pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS.
VSM Sklep I Cp 505/2020Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek08.12.2020pravica do izjave v postopku - pravica do enakega varstva pravic - potrošniška kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - varstvo potrošnikov - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - slaba vera banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strankPosojila vezana na CHF so bila izpostavljena tako obrestnemu (kar je običajno pri kreditnih pogodbah, razen če gre za fiksno obrestno mero) kot tudi še dodatno valutnemu oziroma tečajnemu tveganju. Ali je bilo slednje tožniku kot povprečnemu potrošniku na ustrezen in jasen, torej razumljiv način predočeno, iz razlogov sodišča prve stopnje ni moč razbrati.
VSC sodba Cp 950/2007Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek14.05.2008pogodba o leasingu - razveza pogodbeZahtevek za vrnitev vozila vsebuje tudi odpoved leasinga, saj je takšna odpoved, kljub temu da ni izrecna, dovolj nedvomno izražena. Glede na svobodno urejanje obligacijskih razmerij mora sodišče tudi spore iz leasing pogodb primarno presojati z vidika pogodbenih določil, vendar ne v nasprotju z ustavnimi načeli, prisilnimi predpisi in moralo. 
VSL sklep I Cp 1552/2015Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek09.09.2015avtonomija strank - zavarovalna pogodba - splošni pogoji - ničnost splošnih pogojev - zavarovalno kritje - invalidnost - vpliv prejšnjih degenerativnih sprememb - postavitev novega izvedenca - zamudne obresti - zamuda zavarovalnice - nastop zamude - tek zakonskih zamudnih obresti - stroški postopka - nagrada za predpravdni postopek - nagrada za postopekStranki se o razporeditvi bremena stroškov sodnega postopka (vnaprej in ne glede na izid spora) ne moreta dogovoriti, saj gre za določbo o procesu, avtonomija volje strank, ki velja glede urejanja obligacijskih razmerij, pa se ne razteza tudi na procesne določbe.Zavarovalnica pride v zamudo v štirinajstih (na podlagi dogovora lahko tudi manj) dneh, odkar je dobila obvestilo, da je nastal zavarovalni primer oziroma odkar sta bila ugotovljena obstoj in znesek njene obveznosti, če je za to potreben določen čas. V tej zadevi je nastopil drugi položaj, saj je toženka lahko ugotovila znesek svoje obveznosti šele takrat, ko je razpolagala z medicinsko dokumentacijo, iz katere je izhajalo tožnikovo zdravstveno stanje.
sodba I U 884/2012Upravno sodiščeJavne finance13.11.2012dohodnina – dohodnina od dobička iz kapitala – odsvojitev nepremičnine – davčna osnova – vrednost kapitala ob pridobitvi – stroški na nepremičnini opravljenih investicij in vzdrževanja - dokazovanjeDavčni zavezanec mora, če želi uveljaviti stroške na nepremičnini opravljenih investicij in vzdrževanja ter s tem znižati davčno osnovo za davek od dobička iz kapitala, dokazati, da gre za tako vrsto stroška, da mu je strošek dejansko nastal in da ga je plačal zavezanec. Uveljavljani stroški investicij in vzdrževanja se praviloma dokazujejo z računi, ki izkazujejo, da jih je plačal zavezanec.
VSRS Sodba II Ips 140/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek12.06.2020dopuščena revizija - nezgodno zavarovanje - zavarovalna pogodba - razlaga splošnih zavarovalnih pogojev - izplačilo zavarovalnine - dnevno nadomestilo zaradi začasne nezmožnosti za delo - prenehanje delovnega razmerja zaradi upokojitve - status kmeta - upokojenec - razlaga v korist druge pogodbene stranke - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba odločbe sodišča prve stopnjeSplošni pogoji zavarovanja morajo biti takšni, da zavarovancem omogočajo realno presojo v njih podane vsebine zavarovalnega razmerja, vključno z obsegom zavarovalnega jamstva. Omejitve zavarovalnega jamstva določi zavarovalnica. Zgoraj povzete določbe ZAN 100/05 in 01-NEZ-1/08 niso tako jasne, da bi brez dvoma plačilo dnevnega nadomestila omejevale le na delo po pogodbi o delu oziroma za čas trajanja delovnega razmerja. Nasprotno: navedena 11. točka četrtega odstavka 15. člena 01-NEZ-1/08 celo ureja, kako se ugotavlja čas aktivnega zdravljenja v primeru, ko zavarovanec ni zaposlen. To pa pomeni, da je treba te določbe splošnih pogojev razlagati v korist tožnika, torej, da gre po vseh pogodbah zavarovancu dnevno nadomestilo tudi za čas, ko ni mogel opravljati kmečkih opravil.
VSC Sodba Cp 165/2020Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek11.06.2020pogodba o organizaciji turističnega potovanja - seznanjenost s splošnimi pogoji - pravice potrošnika - nepravilno opravljene storitve turistične agencije - turistična agencijaPrejem Splošnih pogojev ob sklenitvi pogodbe, ki je po prepričljivem zaključku sodišča prve stopnje dokazan, ne izključuje trditve tožene stranke o seznanitvi s Splošnimi pogoji že pred sklenitvijo pogodbe. Zato se je sodišče prve stopnje pri presoji utemeljenosti tožbenega zahtevka utemeljeno oprlo tudi na Splošne pogoje za turistične aranžmaje, ki med drugim med obveznostmi potnika tudi določajo, da je potnik dolžan agenciji pred sklenitvijo pogodbe posredovati svoje podatke oziroma podatke njegovih sopotnikov tako, kot glasijo v njihovih osebnih dokumentih, ki jim omogočajo prestop meje, katere državljani so, in nadalje tudi, da v kolikor potnik oziroma kateri od njegovih sopotnikov, ki potujejo v tujino, ni slovenski državljan, je dolžan potnik, ki sklene pogodbo, to izrecno sporočiti agenciji pred sklenitvijo pogodbe, v primeru, da potnik ob prijavi ne navede pravilnih podatkov oziroma opusti prejšnje opozorilo, pa je odgovoren za vse stroške oziroma posledice,...
UPRS Sodba II U 538/2017-9Upravno sodiščeUpravni oddelek19.08.2020ukrep tržnega inšpektorja - potrošnik - poslovna praksa - nepoštena poslovna praksa - poklicna skrbnostPoslovno prakso je mogoče šteti za nepošteno v smislu 4. člena ZVPNPP v primeru, ko izpolnjuje pogoja, ki sta določena v tej splošni prepovedi. Ta pogoja sta, da konkretna poslovna praksa nasprotuje zahtevam poklicne skrbnosti in bistveno izkrivlja ali bi lahko izkrivljala ekonomsko obnašanje povprečnega potrošnika ali povprečnega člana posebne ciljne skupine potrošnikov. V praksi sta najbolj pogosti obliki nepoštenih poslovnih praks zavajajoča poslovna praksa in agresivna poslovna praksa, posledično so bila za njihovo lažje prepoznavanje in preprečevanje sprejeta posebna pravila.
VSRS Sklep II DoR 274/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek29.11.2018predlog za dopustitev revizije - izročitev listin - pogodbena kazen - predhodni etažni načrt - garancijski list - zapisnik o prevzemu - zavrnitev predloga - navodila za uporaboPredlog se zavrne.
VSK Sodba I Cp 317/2019Višje sodišče v KopruCivilni oddelek21.11.2019varstvo kupcev stanovanj - pravna narava pogodbe - prodajna pogodba - pogodbena kazen - zamuda z izročitvijo nepremičnine - izročitev uporabnega dovoljenja kupcu nepremičnine - pravna napaka prodane stvari - prevzem nepremičnine - prevzem stvari z napakoZVKSES je v 19. členu opredelil način prevzema (in izročitve), v nadaljnjem, 20. členu, pa jamčevalne zahtevke zaradi napak v zvezi z izročitvijo. Tožnika za obdobje od prevzema nepremičnine dalje pogodbene kazni ne moreta več zahtevati, po zakonu ima kupec v takih primerih na razpolago druge zahtevke iz naslova jamčevanja.
VSK Sodba I Cp 217/2019Višje sodišče v KopruCivilni oddelek21.11.2019varstvo kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb - pravna narava pogodbe - prodajna pogodba - prodaja nepremičnine - izročitev nepremičnine kupcu - izročitev uporabnega dovoljenja kupcu nepremičnine - zamuda - omejitve javnopravne narave - pravna napaka - prevzem nepremičnine - pogodbena kazen - jamčevalni zahtevekZVKSES je v 19. členu opredelil način prevzema (in izročitve), v nadaljnjem, 20. členu, pa jamčevalne zahtevke zaradi napak v zvezi z izročitvijo. Tožnika za obdobje od prevzema nepremičnine dalje pogodbene kazni ne moreta več zahtevati, po zakonu ima kupec v takih primerih na razpolago druge zahtevke iz naslova jamčevanja.
sodba I U 1411/2009Upravno sodiščeUpravni oddelek15.12.2010ukrep tržnega inšpektorja – prepoved uporabe nepoštene poslovne prakse - izrek odločbeV izreku inšpekcijske odločbe mora biti izrecno navedeno, kakšna nepoštena praksa se prepoveduje. Iz izreka izpodbijane odločbe pa ni razvidno, kakšna nepoštena praksa se prepoveduje, temveč izhaja samo to, da se tožeči stranki prepoveduje uporaba nepoštene poslovne prakse (na splošno), kar pa je prepovedano že po samem zakonu (4. člen ZVPNPP – generalna klavzula o prepovedi nepoštenih poslovnih praks). Organ prve stopnje bi moral v izreku odločbe natančno navesti, na katero dejanje, ki pomeni nepošteno poslovno prakso, se izrek nanaša in prepovedati to konkretno ravnanje.
VSL Sodba II Cp 565/2021Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek07.06.2021pogodba o leasingu - finančni leasing - ničnost pogodbe - ugovor ničnosti - pogodbeni pogoj - nepošten pogodbeni pogoj - škoda - višina škode - compensatio lucri cum damno - pogodbena kazenTožena stranka ni podala navedb (in dokazov), s katerimi bi utemeljevala obstoj znatnega neravnotežja v pogodbenih položajih pravdnih strank ali kakšnih drugih okoliščin, na podlagi katerih bi utemeljevala nepoštenost pogodbenega pogoja in s tem njegovo ničnost. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo ugovor tožene stranke o ničnosti sporne pogodbe.
VSRS Sklep II DoR 436/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek12.03.2020predlog za dopustitev revizije - potrošniška kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - valutno tveganje - spremenjene okoliščine - zavrnitev predlogaPredlog se zavrne.
VSRS Sklep II DoR 3/2021Vrhovno sodiščeCivilno-gospodarski oddelek, civilni senat19.05.2021predlog za dopustitev revizije - varstvo potrošnikov - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - Direktiva Sveta 93/13/EGS - razlaga direktive - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - indični dokaz - neposreden dokaz - zavrnitev predloga za dopustitev revizijePogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
Sklep II DoR 387/2012Vrhovno sodiščeCivilni oddelek21.02.2013dopuščena revizija - prodajna pogodba - prodaja nepremičnine - jamčevanje za napake - stvarne napake - običajne lastnosti stanovanja - zahtevek za znižanje kupnine - zahtevek za odpravo napak - prevzem nepremičnine - rok za izguba pravic kupca - rok za vložitev tožbeRevizija se dopusti glede pravilnosti stališča, da se za določitev običajnih lastnosti, ki jih mora imeti prodano stanovanje, uporablja tudi gradbena dokumentacija in gradbeni predpisi v času gradnje, če v prodajni pogodbi ni drugače določeno, v povezavi s stvarnimi napakami; da lahko tožnik v primeru, ko je napaka odpravljiva, zahtevek za znižanje kupnine uveljavlja tudi tako, da kupnino zniža za stroške, ki so potrebni za odpravo napak in da je enoletni rok za vložitev tožbe po 480. členu OZ začel teči 29. 7. 2005, ko sta tožnika ob prevzemu grajala napake oziroma da jamčevalni rok, ki ga določa 480. člen OZ, pred prevzemom stanovanja ne more teči.
UPRS sodba I U 691/2012Upravno sodiščeUpravni oddelek14.08.2013varstvo potrošnikov – ukrep tržnega inšpektorja – nepoštena poslovna praksa – zavajajoča poslovna praksa – pravo EU – popolna harmonizacija – informacija glede razpoložljivostiPoslovna praksa je zavajajoča, če vsebuje napačne informacije in je torej neresnična. Poslovna praksa se šteje za zavajajočo tudi, če kakor koli, vključno s celotno predstavitvijo, zavaja ali bi utegnila zavajati povprečnega potrošnika, čeprav je informacija točna glede enega ali več naštetih elementov in če to povzroči ali bi utegnilo povzročiti, da povprečni potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je drugače ne bi sprejel. Zavajajoče je izpustiti bistvene informacije, ki jih glede na kontekst povprečni potrošnik potrebuje, za sprejem odločitve ali prikrivati bistvene informacije ali jih navajati na nejasen, nerazumljiv, dvoumen način. Pri tem je potrebno upoštevati, da je potrebno informacije jasno prikazati, saj je nejasna informacija enakovredna opustitvi dajanja informacij, prav tako pa se šteje učinek poslovne prakse v celoti, vključno s predstavitvijo. Pri tem ni potrebno dokazovati, da je bil potrošnik dejansko zaveden.

Izberi vse|Izvozi izbrane