<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Upravni oddelek

Sklep I Up 985/2003
ECLI:SI:VSRS:2005:I.UP.985.2003

Evidenčna številka:VS17687
Datum odločbe:15.12.2005
Področje:INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI SPOR
Institut:ukrep tržnega inšpektorja - začasna prepoved oglaševanje - upravni spor - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje

Jedro

Utemeljen je tožnikov pritožbeni ugovor, da se v upravnem postopku, kljub ugovoru, da je bila obveznost izvršena že pred izdajo prvostopne odločbe, ni ugotavljalo, ali je inšpekcijski ukrep sploh še potreben.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 28.11.2000. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Tržne inšpektorice Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Enota L. z dne 12.4.2000, s katero je bilo odločeno, da se tožeči stranki začasno prepove zavajajoče oglaševanje prodaje vozil G. in G.V. z brezplačno klimo preko jumbo reklamnih panojev dimenzije 3x4 m, ki so locirani na teritoriju Republike Slovenije, ker je zavajajoče, saj v reklami niso navedena vozila G. in G.V., ki so izvzeta iz omenjene ponudbe oziroma niso navedene vrste vozil G. in G.V. z omenjeno ugodnostjo. Tožena stranka je ugotovila, da bi morala tožeča stranka pri navedenem reklamiranju navesti podatek, da ugodnost brezplačne klime ne velja za vsa vozila G. in G.V. Ker tega ni storila, je zavajala potrošnike v tem smislu, da je brezplačna klima mogoča z nakupom kateregakoli vozila G. in G.V. Na podlagi 73. člena Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot) v zvezi z 12. členom istega zakona je bila tržna inšpektorica dolžna z odločbo začasno prepovedati oglaševanje blaga.

Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe pritrjuje razlogom in odločitvi obeh upravnih organov. V tem primeru je tudi po presoji sodišča prve stopnje šlo za zavajajoče oglaševanje tožeče stranke, kajti na jumbo plakatih potrošniki niso bili obveščeni oziroma opozorjeni, da ugodnost brezplačne klime ne velja za vse tipe vozil G. in G.V.

Tožeča stranka v pritožbi uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je pred 11.4.2000 po vsej Sloveniji preplakatirala sporni jumbo plakat in zato izvršila nalog inšpektorice. O tem je obvestila inšpekcijo tako, da jim je poslala obvestilo firme M., ki je to delo zanjo opravilo. Naslednjega dne 12.4.2000 pa je ista inšpektorica, ne da bi zadevo preverila na terenu, izdala odločbo, s katero je začasno prepovedala zavajajoče oglaševanje navedenih vozil. Takšna odločba je šikanozne narave, nesmiselna in pomeni le obremenitev upravnih organov, strank in sodišča, ki se mora s tem ukvarjati. Tržni inšpektor je tisti, ki mora na licu mesta preveriti, ali je njegov ukrep spoštovan ali ne, ne pa izdajati odločbe po tem, ko že prejme obvestilo, da je njegovi zahtevi ugodeno in navodilo realizirano. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da postopek zoper njo ustavi, toženi stranki pa naloži v plačilo vse stroške tega postopka.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba je utemeljena.

V obravnavanem primeru je tržna inšpektorica na podlagi 73. v zvezi z 12. členom ZVPot dne 12.4.2000 izdala odločbo, s katero je tožeči stranki začasno prepovedala zavajajoče oglaševanje prodaje vozil G. in G.V. preko reklamnih panojev. Tožeča stranka pa je v upravnem postopku in sedaj tudi v upravnem sporu zatrjevala, da so bili navedeni reklamni panoji odstranjeni, oziroma prelepljeni do 11.4.2000, torej že dan pred izrekom inšpekcijskega ukrepa. Pritožbi je priložila potrdilo podjetja M.M. z dne 12.4.2000, ki naj bi navedene raklamne panoje do navedenega datuma odstranilo. Teh pritožbenih navedb tožena stranka ob reševanju pritožbe ni preverila, pa bi jih zaradi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja morala.

Utemeljen je zato pritožbeni ugovor tožeče stranke, da se v upravnem postopku, kljub ugovoru, da je bila obveznost izvršena že pred izdajo prvostopne odločbe in je bil v zvezi s tem predložen tudi dokaz, ni ugotavljalo, ali je inšpekcijski ukrep sploh še potreben. Upravni organi namreč odločajo v skladu z dejanskim stanjem ugotovljenim ob izdaji prvostopne odločbe in po predpisu na dan izdaje odločbe (načelo zakonitosti iz 6. člena ZUP).

Ker dejansko stanje v tej zadevi ni bilo pravilno ugotovljeno, je vrhovno sodišče v skladu s 76. členom ZUS ugodilo pritožbi tožeče stranke, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odstavku 165. člena Zakona o pravdnem postopku, po katerem, če sodišče razveljavi odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, in zadevo vrne v novo sojenje, pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo.


Zveza:

ZVPot člen 12, 73. ZUS člen 76.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0yMDMxNA==