<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Upravni oddelek

Sklep X Ips 13/2014
ECLI:SI:VSRS:2014:X.IPS.13.2014

Evidenčna številka:VS1014566
Datum odločbe:13.02.2014
Opravilna številka II.stopnje:Sodba UPRS (zunanji oddelek v Mariboru) II U 41/2013
Senat:Martina Lippai (preds.), Brigita Domjan Pavlin (poroč.), Peter Golob
Področje:INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI SPOR
Institut:dovoljenost revizije - ukrep tržnega inšpektorja - pomembno pravno vprašanje ni postavljeno

Jedro

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.

Ker revidentka pomembnega pravnega vprašanja ni (iz)postavila, ni zadostila standardu natančnosti in konkretnosti opredelitve pravnega vprašanja ter zato ni izkazala izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Z navajanjem revizijskih razlogov ni mogoče utemeljevati pogojev za dovoljenost revizije.

Izrek

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (v nadaljevanju revidentka) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z 2. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša tudi stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentkino tožbo zoper odločbo Republike Slovenije, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Območne enotes Maribor, št. 0610-4611/2012-20-31021 z dne 9. 10. 2012. Z njo je ta prvostopenjski upravni organ v ponovljenem postopku revidentki do odprave pomanjkljivosti prepovedal opravo storitev organiziranja in prodaje turističnih potovanj, ker je revidentka pri sklepanju pogodb za turistična potovanja s splošnimi pogoji, ki so sestavni del pogodbenega razmerja, uporabljala dva pogodbena pogoja (v zvezi s previsokim zaračunavanjem opominov v primeru neplačevanja obrokov in glede reševanja potnikove pritožbe), ki ju 24. člen Zakona o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju ZVPot) navaja kot nepoštena pogodbena pogoja. Tožena stranka je z odločbo, št. 0211-111/2012-2-MK z dne 12. 12. 2012, zavrnila revidentkino pritožbo zoper odločbo prvostopenjskega upravnega organa.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več svojih sklepih, med drugim tudi v zadevi Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6.Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča revidentka ni zadostila standardu natančnosti in konkretnosti opredelitve pravnega vprašanja, pojasnjenega v prejšnji točki te obrazložitve, ki bi bilo pomembno za odločitev v obravnavani zadevi. Pomembnega pravnega vprašanja revidentka namreč ne (iz)postavlja, temveč zgolj navaja razloge za nestrinjanje z razlago 24. člena ZVPot in 4. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (s čimer v bistvu uveljavljala revizijske razloge zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev pravil postopka), ter navede, da sta po njenem prepričanju ti dve odprti vprašanji toliko pomembni, da upravičujeta dovoljenost te revizije. Pri tem pa revidentka vprašanj, ki naj bi bili bistveni za odločitev v tej zadevi, sploh ne konkretizira. Brez natančno in konkretno izpostavljenega pomembnega pravnega vprašanja in njegove obrazložitve pa ni mogoča presoja dovoljenosti revizije po tej določbi. Glede na navedeno revidentka ni izkazala izpolnjenosti uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

8. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

9. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revidentka v skladu s prvim odstavkom 154. in 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 83, 83/2-2
Zakon o varstvu potrošnikov (1998) - ZVPot - člen 24

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
03.07.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDY0NTM0