Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 553cT16dnBvdCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJnNob3dUeXBlPXRhYmxlJm9yZGVyPXNjb3JlJmRpcmVjdGlvbj1kZXNjJnJvd3NQZXJQYWdlPTUwJnBhZ2U9MTA=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSL Sklep II Ip 2629/2017Višje sodišče v LjubljaniIzvršilni oddelek06.12.2017neposredno izvršljiv notarski zapis - kredit v CHF - načelo formalne legalitete - varstvo potrošnika - nepošteni pogodbeni pogoji - ničnost - preizkus po uradni dolžnosti - odlog izvršbe - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škodaSoglasje z neposredno izvršljivostjo je enostranska procesna dispozicija, katere namen je nastanek izvršilnega naslova. Razpolaganje s pravovarstvenim zahtevkom pa ni dovoljeno, če to nasprotuje prisilnim predpisom ali moralnim pravilom (prim. tretji odstavek 3. člena ZPP). To pa pomeni, da izjava o soglasju za neposredno izvršljivost obveznosti ni dovoljena, če bi bilo takšno soglasje v nasprotju s prisilnimi predpisi ali moralnim pravilom. Ko pa je enkrat soglasje dano, to povzroči, da notarski zapis pridobi lastnost izvršilnega naslova, ne glede na to, da je v njem določena obveznost, glede katere ni dovoljena poravnava. Takšno razlago potrjujejo tudi določbe ZIZ. Ta, kot kasnejši zakon, kot predpostavki, da je notarski zapis izvršilni naslov, določa zgolj soglasje z neposredno izvršljivostjo in zapadlost terjatve (prvi odstavek 20.a člena ZIZ). Da je temu tako, potrjuje tudi ugovorni razlog iz 5. točke prvega odstavka 55. člena v zvezi s tretjim odstavkom 17. člena...
VSL Sodba II Cp 825/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek11.09.2019zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilskega kaska - prometna nesreča - izguba zavarovalnih pravic - domneva o alkoholiziranosti - obvestilo policiji o prometni nezgodi - izmik preizkusu alkoholiziranosti - vzročna zveza med alkoholiziranostjo voznika in nastalo škodoZa izmikanje preiskavi alkoholiziranosti gre tudi v primeru, če je zavarovanec imel možnost, da bi o prometni nesreči in o poškodovanih oziroma uničenih stvareh obvestil policijo, pa tega ni storil, niti ni na drug način poskrbel za preizkus alkoholiziranosti.
VSRS Sodba II Ips 96/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.10.2020odškodninska odgovornost bank - odškodninska odgovornost izvajalca plačilnega prometa nalogodajalca - nepravilna izvršitev naloga - odgovornost ponudnika plačilnih storitev za neodobreno plačilno transakcijo - spletno bančništvo - uporaba storitve spletnega bančništva - varnostni ukrepi - dodatno varnostno geslo - profesionalna skrbnost - deljena odgovornost - uporabnik - ravnanje s potrebno skrbnostjo - dopuščena revizijaPresoja o utemeljenosti revizije je odvisna od odgovora na vprašanje, ali je toženka uspela dokazati, da vzroka za neodobrene transakcije ni mogla pričakovati niti se njegovim posledicam ni mogla izogniti ali jih odvrniti. Odgovor na zastavljeno vprašanje je nikalen. Neuporaba dodatnega varnostnega gesla ne more izključiti toženkine objektivne odgovornosti za nepravilno izvršitev nalogov za plačilo iz 24. člena ZPlaP. Ker je v času neodobrenih plačilnih transakcij dopuščala manj varen postopek za avtorizacijo plačil prek spletne banke A.., ni ravnala v skladu s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Ker tožnik kljub seznanitvi z varnostnim tveganjem svojega računalnika ni opremil z ustreznim protivirusnim programom in požarnim zidom in tudi ni upošteval toženkinih priporočil glede uporabe dodatnega varnostnega gesla, je podan njegov 30 % soprispevek k nastali škodi.
VSM Sodba I Cp 467/2021Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek07.09.2021pogodbena odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - vzročna zveza - huda malomarnost - načelo popolne odškodnineV predmetni zadevi je po mnenju pritožbenega sodišča ključen odgovor na vprašanje, ali je nepremoženjska škoda pravno priznana škoda kot predpostavka poslovne odškodninske odgovornosti.
VSL Sodba II Cp 1862/2020Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek08.07.2021kredit - kreditna pogodba - potrošniška kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - kredit v CHF - posojilo v tuji valuti - valutna klavzula - valutno tveganje - ničnost pogodbe - predmet pogodbe - pogodbeni pogoji - opredelitev nepoštenih pogodbenih pogojev - pojasnilna dolžnost - pojasnilna dolžnost banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - dokazno bremeKer je toženka izpolnila svojo pojasnilno dolžnost, so bili pogodbeni pogoji jasni in razumljivi. Presoja poštenosti glavnega predmeta pogodbe je zato izključena (drugi odstavek 4. člena Direktive 93/13). Zato ni mogoče slediti tožnikoma, da je dogovor o valutni klavzuli kot glavni predmet pogodbe nepošten in da je kreditna pogodba zato nična.
VSRS sodba in sklep II Ips 348/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.08.2015dopuščena revizija - prodajna pogodba - prodaja nepremičnine - jamčevanje za napake - stvarne napake - običajne lastnosti stanovanja - zahtevek za znižanje kupnine - zahtevek za odpravo napak - prevzem nepremičnine - izguba pravic kupca - rok za vložitev tožbe - sodna praksa Vrhovnega sodiščaNi mogoče postaviti splošnega pravila, da odstop od standardov iz Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj vedno pomeni odstop od običajnih lastnosti ali da vsak odstop od standardov ali od običajnih lastnosti pomeni stvarno napako. Pomeni lahko napako v izpolnitvi, za presojo o obstoju stvarne napake pa je odločilno, ali je zaradi odstopa od minimalnih standardov (ali običajnih lastnosti predmeta) ovirana ali onemogočena običajna raba, kar je vezano na dejanske okoliščine vsakega posameznega primera.Način znižanja kupnine zaradi stvarnih napak kupljene stvari je Vrhovno sodišče pojasnilo v zadevi II Ips 38/2012: kupnina se zniža za delež (odstotek), za katerega je vrednost stvari zaradi napake manjša od vrednosti, ki bi jo imela stvar brez napake; kriterij znižanja kupnine je torej sorazmerje (ne razlika) vrednosti stvari brez napake in z napako.
VSL sklep I Cp 1570/99Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek24.01.2001obresti - prodaja stanovanja - varstvo - nakup stanovanjaPri presoji, ali je tožena stranka prodajo stanovanja pogojevala z vnaprejšnjim plačilom, kar je pogoj za prisojo obresti za vnaprejšnje plačilo, je potrebno ugotavljati, ali je imel tožnik kot kupec razen nakupa z vnaprejšnjim plačilom še drugo možnost sklenitve pogodbe, in sicer možnost nakupa stanovanja s plačilom kupnine ob prevzemu stanovanja. 
Sodba I Up 919/2003Vrhovno sodiščeUpravni oddelek19.10.2006ukrep tržnega inšpektorja - zavajajoče oglaševanje - zdravilni učinek proizvodaČe gre za oglaševanje, ki reklamira zdravilne učinke proizvoda, ki ni registrirano kot zdravilo, gre za kršitev Zakona o varstvu potrošnikov, ker je tako oglaševanje artiklov, zavajajoče.
UPRS Sodba in sklep I U 44/2017-15Upravno sodiščeUpravni oddelek06.06.2018varstvo potrošnikov - ukrep tržnega inšpektorja - zavajajoče oglaševanje - nepoštena poslovna praksa - dokazno bremeV obravnavani zadevi je podano zavajanje iz razloga, ker so bili izdelki v katalogih in časopisih označeni z dvema cenama in ker po višji ceni družba izdelkov ni nikoli prodajala. Pri zavajajoči poslovni praksi ni nujno, da potrošnika tudi v resnici napelje k temu, da sprejme odločitev o poslu in kupi oglaševani izdelek. Zadošča namreč že možnost zavajanja oziroma možnost, da bi informacija, ki jo ponudnik ustvari v potrošniku, utegnila povzročiti, da potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je sicer ne bi sprejel.
VSRS Sklep II Ips 67/2021Vrhovno sodiščeCivilno-gospodarski oddelek, civilni senat21.07.2021potrošniška kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - kredit v CHF - tuja valuta denarne obveznosti - ničnost pogodbe - valutno tveganje - neupravičena pridobitev - kondikcija - zastaranje kondikcijskega zahtevka - začetek teka zastaralnega roka - Direktiva Sveta 93/13/EGS - sodna praksa Sodišča Evropske unije - dopuščena revizijaIz sodne prakse SEU je mogoče izluščiti osnovna vodila, ki so pravno pomembna tudi pri presoji vprašanja zastaranja kondikcijske terjatve kreditojemalca, ki je posledica zatrjevane ničnosti kreditne pogodbe, sklenjene v švicarskih frankih, in sicer: a) da je treba upoštevati, da sistem varstva, ki ga uvaja Direktiva 93/13, temelji na pojmovanju, da je potrošnik v razmerju do prodajalca ali ponudnika v podrejenem položaju glede pogajalske moči in ravni obveščenosti, zaradi česar privoli v pogoje, ki jih je prej sestavil prodajalec ali ponudnik, ne da bi imel možnost vplivati na njihovo vsebino; b) da je pri presoji vprašanja, ali nacionalno pravo potrošniku onemogoča ali prekomerno otežuje uveljavljanje varstva iz Direktiva 93/13, treba upoštevati tudi trajanje roka in način njegove uporabe, vključno z načinom sprožitve teka navedenega roka; c) da je pri vprašanju pričetka teka zastaralnega roka treba upoštevati, da je mogoče, da potrošniki ne vedo, da je...
VSRS Sklep II DoR 94/2021Vrhovno sodiščeCivilno-gospodarski oddelek, civilni senat19.05.2021predlog za dopustitev revizije - mandatna pogodba - finančno svetovanje - ničnost pogodbe - pojem potrošnika - zavrnitev predloga za dopustitev revizijePogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
sodba I U 1826/2012Upravno sodiščeUpravni oddelek06.11.2013varstvo potrošnikov – nepoštena poslovna praksa - zavajajoča poslovna praksa – prepoved uporabe nepoštene poslovne prakse – prekrškovni postopekČe tržni inšpektor ali drug pristojni inšpekcijski organ ugotovi, da podjetje uporablja nepošteno poslovno prakso ali je tik pred tem, da jo uporabi, podjetju z odločbo prepove uporabo take prakse, če presodi, da bi lahko povzročila oškodovanje potrošnikov ne glede na obliko krivde podjetja. Poslovna praksa se šteje za zavajajočo tudi, če kakorkoli, vključno s celotno predstavitvijo, zavaja ali bi utegnila zavajati povprečnega potrošnika, čeprav je informacija točna glede enega ali več naštetih predmetov, ter v vsakem primeru povzroči ali bi utegnila povzročiti, da povprečen potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je sicer ne bi sprejel, in sicer glede cene ali načina izračunavanja cene ali določene cenovne prednosti. Ne drži stališče, da če so bili določeni artikli obravnavani že v prekrškovnem postopku in je pristojni organ izdal odločbo o prekršku, potem ti artikli ne morejo biti zajeti še v upravni inšpekcijski odločbi. Prekrškovni in upravni...
VSC sodba Cp 1418/2006Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek06.06.2007pogodbena kazenNi nično določilo pogodbe o pogodbeni kazni, če je s plačilom le-te pokrita protivrednost neplačanega predmeta prodajne pogodbe. 
VSRS Sklep II DoR 368/2020Vrhovno sodiščeCivilni oddelek02.10.2020predlog za dopustitev revizije - potrošniška kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nejasni pogodbeni pogoji - nepošten pogodbeni pogoj - ekonomske posledice pogodbenega pogoja - informacijska dolžnost banke - pojasnilna dolžnost - načelo vestnosti in poštenja - dobra vera - slaba vera banke - monetarna politika - tuja sodna praksa - pravni interes za dajatveno tožbo - zavrnitev predlogaPredlog se zavrne.
VSRS Sklep II DoR 289/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek30.10.2014dopuščena revizija - varstvo potrošnikov - pogodba o organiziranju potovanja - nepravilna izpolnitev pogodbe - pogodbena odškodninska odgovornost - odgovornost organizatorja potovanja - počitnice - zastrupitev s hotelsko hrano - povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - izvedba storitve po tretjih osebah - odgovornost organizatorja potovanja, če je posamezne storitve zaupal tretjim osebam - podlage odškodninske odgovornosti - izključitev in omejitev odgovornosti - skrbnost pri izbiri - skrbnost dobrega strokovnjaka - Direktiva Sveta 90/314/EGS - implementacija direktive - uporaba prava EURevizija se dopusti glede pravnih vprašanj: - ali organizator potovanja odgovarja za škodo, ki nastane potniku zaradi okužbe s hrano ali pijačo v hotelu, ki je predmet pogodbe o organizaciji potovanja, kljub temu, da organizatorju potovanja ni mogoče očitati nezadostne skrbnosti pri izbiri oseb, ki so opravile storitev; - ali je pri presoji odškodninske obveznosti organizatorja potovanja treba uporabiti določbe Direktive 90/314/EGS o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih; in - ali za ugotavljanje vzročne zveze v konkretnem primeru zadošča mnenje izvedenca o veliki verjetnosti vzroka okužbe.
VSRS Sklep II DoR 439/2021Vrhovno sodiščeCivilno-gospodarski oddelek, civilni senat15.12.2021predlog za dopustitev revizije - varstvo potrošnikov - potrošniška kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - valutno tveganje - ekonomske posledice pogodbenega pogoja - zavrnitev predlogaPredlog se zavrne.
sodba I U 651/2012Upravno sodiščeUpravni oddelek02.10.2013varstvo potrošnikov – nepoštena poslovna praksa - zavajajoča poslovna praksa – merilo povprečnega potrošnikaUgotavljanje, kdaj sicer točna informacija zavaja povprečnega potrošnika pri njegovih ekonomskih odločitvah, pomeni uporabo pravno nedoločenega pojma in s tem uporabo materialnega prava. Sodišče meni, da v obravnavanem primeru povprečni potrošnik ni bil zaveden, in se strinja s trditvijo tožnice, da je povprečni potrošnik do tolikšne mere obveščen, primerno skrben in previden, da ne more biti zaveden zgolj zaradi tega, ker so številke za večji popust v večji velikosti od številk za manjši popust.
VSM Sodba I Cp 939/2019Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek10.12.2019pogodba o organizaciji turističnega potovanja - notifikacija napak - trditveno in dokazno breme - razpravno načelo - procesno gradivo - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - varstvo potrošnikov - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - izguba užitka počitnic - delni uspeh v pravdi - kriteriji za odločitev o stroških - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - vrnitev kupnine za turistični aranžma - sorazmerno znižanje kupnine - ugovor nekakovostne storitvePogodba o potovanju - znižanje kupnine.
VSRS Sklep II DoR 108/2021Vrhovno sodiščeCivilno-gospodarski oddelek, civilni senat21.07.2021predlog za dopustitev revizije - potrošniška kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - nepošten pogodbeni pogoj - ekonomske posledice pogodbenega pogoja - valutno tveganje - ničnost pogodbe - pojasnilna dolžnost - informacijska dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - slaba vera banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - tuja sodna praksa - zavrnitev predloga za dopustitev revizijePredlog se zavrne.
VSRS Sklep II DoR 146/2021Vrhovno sodiščeCivilno-gospodarski oddelek, civilni senat19.05.2021predlog za dopustitev revizije - varstvo potrošnikov - potrošniška kreditna pogodba - hipotekarni bančni kredit - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - ničnost pogodbe - dopustnost podlage - nejasni pogodbeni pogoji - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost - informacijska dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - slaba vera banke - oderuška pogodba - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - zavrnitev predlogaKer niso izpolnjeni zakonski pogoji, je Vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije zavrnilo.
VSRS Sklep II DoR 1/2021Vrhovno sodiščeCivilno-gospodarski oddelek, civilni senat21.04.2021predlog za dopustitev revizije - varstvo potrošnikov - potrošniška kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - dopustnost podlage - ničnost pogodbe - nejasni pogodbeni pogoji - nepošten pogodbeni pogoj - ekonomske posledice pogodbenega pogoja - pojasnilna dolžnost - informacijska dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - slaba vera banke - oderuška pogodba - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - zavrnitev predlogaKer niso izpolnjeni zakonski pogoji, je Vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije zavrnilo.
UPRS Sodba II U 89/2018-35Upravno sodiščeUpravni oddelek07.06.2021javno pooblastilo - nosilec javnega pooblastila - stroški - zaračunavanje storitev - cenik - splošni pogoji - poštne storitve - obsegMinister, pristojen za finance, določi višino in načine obračunavanja stroškov opravljanja posebnih storitev carinskega organa oz. izvajalca carinskih storitev. Carinska uprava nima navedene pristojnosti, zato je tudi ne more prenesti s pooblastilom na tožečo stranko, saj organ z javnim pooblastilom ne more prenesti več pristojnosti, kot jih ima sam.
VSRS Sklep II DoR 223/2020Vrhovno sodiščeCivilno-gospodarski oddelek, civilni senat03.03.2021predlog za dopustitev revizije - potrošniški kredit - hipotekarni bančni kredit - kredit v CHF - ničnost kreditne pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - informacijska dolžnost banke - predhodno vprašanje glede razlage prava EU - oderuštvo - nepošten pogodbeni pogoj - skrbnost dobrega strokovnjaka - povprečni potrošnik - valutno tveganje - skrbnost v pravnem prometu - dobrovernost - zavrnitev predlogaPredlog za dopustitev revizije se zavrne.
VSRS Sklep II DoR 14/2021Vrhovno sodiščeCivilno-gospodarski oddelek, civilni senat01.09.2021predlog za dopustitev revizije - potrošniška kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - pojasnilna dolžnost - informacijska dolžnost banke - slaba vera banke - presoja dobre vere - monetarna politika - ekonomske posledice pogodbenega pogoja - ničnost pogodbe - načelo vestnosti in poštenja - nepoštenost pogodbenega določila - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - tuja sodna praksa - zavrnitev predloga za dopustitev revizijePogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
VSRS Sklep II DoR 142/2021Vrhovno sodiščeCivilno-gospodarski oddelek, civilni senat01.09.2021predlog za dopustitev revizije - potrošniška kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - pojasnilna dolžnost - nejasna določila pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - ničnost pogodbe - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - ekonomske posledice pogodbenega pogoja - informacijska dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - dobra vera - slaba vera banke - monetarna politika - tuja sodna praksa - zavrnitev predloga za dopustitev revizijePogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
VSL Sodba I Cp 832/2020Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek03.06.2020izročitev bančne garancije - izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve - izpolnitev pogodbene obveznosti - načelo poštenega ravnanja - predložitev dokumentacije - tehnična dokumentacija - garancijski list - tehnični pregled - etažni načrt - posamezni del stavbe - uporabno dovoljenje - izpolnitev upravniku večstanovanjske hiše - upravnik kot pooblaščenec - izročitev nepremičnine kupcu - način izročitve nepremičnineZVKSES v 18. členu opredeljuje način prodajalčeve izročitve nepremičnine kupcu, v okvir katere sodi tudi izročitev listin oziroma dokumentacije navedene v 2. – 4. točki prvega odstavka omenjenega člena. Že iz tega jasno izhaja, da so do teh listin upravičeni zgolj kupci (kupec). Upravnik (večstanovanjske stavbe) lahko tudi v teh razmerjih nastopa zgolj kot njihov pooblaščenec oziroma zastopnik. Določba drugega odstavka 18. člena ZVKSES pomeni zgolj možnost dano prodajalcu, da svojo obveznost do posameznih kupcev glede listin iz 3. in 4. točke prvega odstavka 18. člena ZVKSES izpolni tako, da jih namesto njim izroči upravniku. Če prodajalec te možnosti ni izkoristil, imajo kupci (kupec) sami pravico zahtevati izročitev te dokumentacije (listin).
VSRS sodba II Ips 150/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek11.06.2015zastavna pravica na nepremičnini - hipoteka - notarska hipoteka - zavarovanje terjatve - kreditna pogodba - potrošniški kredit - zavarovanje potrošniškega kredita - ničnost - fiksni pravni posel - obličnostČas kot bistvena sestavina pogodbe je pravni standard, ki ga je treba vsebinsko določiti upoštevaje vse okoliščine posameznega pogodbenega razmerja. Sama določitev natančnega časa, ko je treba opraviti izpolnitev, ne zadošča za sklep o fiksni pogodbi. Pri pogodbah iz 104. člena OZ mora biti namreč še posebej izražena volja, da je kasnejša izpolnitev brez pomena. Tak pomen časa izpolnitve pa mora sprejeti tudi nasprotna pogodbena stranka kot element svoje obveznosti.
VSL Sodba I Cp 2897/2017Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek30.04.2018spor majhne vrednosti - upravljanje večstanovanjske stavbe - stroški obratovanja in vzdrževanja večstanovanjske stavbe - plačilo obratovalnih in vzdrževalnih stroškov - neupravičena obogatitev - prikrajšanje in obogatitev - dolžnost etažnih lastnikov - opomin upravnika - varstvo potrošnikov - stroški opomina - dokazno breme - trditveno bremeUpravnik večstanovanjske stavbe ni materialno pravni zavezanec za plačilo stroškov rednega obratovanja in vzdrževanja stavbe, zato tudi ni upravičenec za povračilo. Upravnik mora dokazati temelj neupravičene obogatitve etažnega lastnika in višino svojega prikrajšanja. Upravnik ni zmogel dokaznega bremena zgolj z navedbo, da se storitev upravljanja obračunava od osnove vrednosti stanovanja, ki se upošteva za neprofitno najemnino, ne da bi pojasnil merila za matematični izračun.
VSL sodba III Cp 2508/2016Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek18.10.2016pogodbeno naročniško razmerje – odstop od pogodbe – plačilo opravljenih storitev – uporaba madžarskega jezika – pravica uporabljati madžarski jezik – izdaja računa v madžarskem jezikuGlede na to, da toženec v postopku ni ugovarjal neizpolnitve tožničine obveznosti iz naročniškega razmerja - nudenja storitve xy, je na podlagi veljavne naročniške pogodbe dolžan nudeno storitev tudi plačati. Zatrjevana nepravilnost glede jezika, v katerem je bil izdan račun (toženec meni, da bi moral biti račun izdan v madžarskem jeziku), toženca namreč njegove obveznosti plačila, ki temelji na veljavno sklenjeni pogodbi o naročniškem razmerju, ne more razbremeniti.
VSL sodba in sklep I Cp 3269/2011Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek14.03.2012skrita napaka – kupoprodajna pogodba – stanovanje – notificiranje napake – zamenjava parketa – znižanje kupnine – odprava napakeNamen odprave napake je doseči, da bo prodana nepremičnina v vsem ustrezala tisti, ki se jo je prodajalec obvezal izročiti kupcu. Med strankama ni bilo sporno, da je mogoče napako odpraviti le z zamenjavo celotnega parketa. Tožena stranka je sicer znotraj dvomesečnega roka sporočila tožnici, kako namerava odpraviti napako, a ni ponudila zamenjave celotnega parketa, temveč zgolj zamenjavo parketa na mestih koncentriranih pojavov črnih luknjic v tlorisni obliki črke V. Takšne njene ponudbe ni mogoče šteti za primerno in jo je tožnica upravičeno zavrnila. Znižanje kupnine praviloma ustreza stroškom, ki so potrebni, da se napaka odpravi.
Sklep II Ips 600/97Vrhovno sodiščeCivilni oddelek17.12.1998odgovornost za škodo od nevarne stvari - oprostitev odgovornosti - odgovornost proizvajalca stvari z napako - čas in razlog nastanka napake proizvodaEden izmed razlogov zaradi katerega se lahko proizvajalec otrese svoje odgovornosti, je v tem, da napake, ki je povzročila škodo, ni bilo v času, ko je dal proizvod v promet. Ta ekskulpacijski razlog sledi iz zakonske določbe o oprostitvi odgovornosti, do katere pride takrat, če imetnik nevarne stvari (proizvajalec) dokaže, da izvira škoda iz kakšnega vzroka, ki je izven stvari, in njegovega učinka ni bilo mogoče pričakovati, se mu izogniti ali ga odvrniti, oziroma da je škoda nastala zaradi dejanja koga tretjega, ki ga ni mogel pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti (prvi in drugi odstavek 177. člena ZOR).
VSRS Sklep II DoR 283/2021Vrhovno sodiščeCivilno-gospodarski oddelek, civilni senat21.07.2021predlog za dopustitev revizije - prodaja rabljenega osebnega avtomobila - skrita stvarna napaka - preložitev naroka - obravnavanje pred spremenjenim senatom - nov začetek glavne obravnave - izvedba dokazov - branje zapisnika - kršitev načela neposrednosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrnitev predlogaPredlog se zavrne.
VSRS Sodba II Ips 293/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek17.12.2018varstvo potrošnikov - potrošniška kreditna pogodba - ničnost pogodbe - valuta denarne obveznosti (valutna klavzula) - posojilo v tuji valuti - valutno tveganje - dolgoročni kredit v CHF - novacija - obročno odplačilo dolga - konverzijaZa konkretno presojo je bistveno, da je podlago za tožničino izvršbo tvoril prenovljen dogovor z dne 5. 5. 2011 in ne kreditna pogodba v švicarskem franku. Pravdni stranki sta s tem dogovorom njuno pogodbeno razmerje spremenili v bistvenih dejanskih in pravnih elementih, saj je toženkina obveznost, da tožnici plačuje obroke v valuti švicarskega franka s sklenitvijo dogovora prenehala. Ker iz dejanskih ugotovitev izpodbijanih sodb izhaja zaključek, da sta pravdni stranki njuno kreditno pogodbeno razmerje veljavno prenovili, toženkini ugovori o ničnosti kreditne pogodbe v švicarskem franku z dne 20. 12. 2007 za presojo konkretne zadeve niso bili pravno-relevantni.
VSRS Sklep II DoR 133/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek26.10.2017predlog za dopustitev revizije - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - pogodba o leasingu - odstop od pogodbe - neplačevanje obrokov leasinga - zapadlost obroka - uporaba tujega (avstrijskega) prava - zavrnitev predloga za dopustitev revizijeMeni, da lahko tožnica v primeru odstopa od pogodbe zahteva le vrnitev predmeta leasinga in uporabnino, ne pa tudi plačila nezapadlih obrokov.
VSL Sodba II Cp 2461/2018Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek12.06.2019potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - povprečni potrošnik - pojasnilna dolžnost banke - pravica do informiranosti - konkludentno ravnanje - pooblastitev za zastopanje - venire contra factum proprium - pravica do obravnavanja pred sodiščem - pravica do izvedbe dokazaRes sicer obstaja pojasnilna dolžnost banke ne glede na izražen interes stranke, vendar je konkretni primer poseben. Tožnica je za pogajanja z banko pooblastila toženca, zato je za izpolnitev pojasnilne dolžnosti zadoščalo, da je toženka vse potrebne informacije posredovala tožencu. Togo vztrajanje pri standardu povprečnega potrošnika bi bilo v obravnavanem primeru neživljenjsko tudi iz razloga, ker je bil toženec v tistem času že usposobljen kreditni svetovalec, tudi za kredite v CHF, zaradi česar glede znanja in izkušenj na področju bančnih storitev ni bil v slabšem položaju od toženke. Ker je pri sklepanju istovrstnih kreditnih pogodb sam svetoval drugim potrošnikom, je že razpolagal z vsemi relevantnimi informacijami. Toženka ga zato ob odločitvi za najem kredita ni bila dolžna ponovno opozarjati, da s pogodbo prevzema tečajno tveganje.
VSC sodba Cp 500/2015Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek04.02.2016pogodbena kazen - zamuda z izročitvijo nepremičnineV nobenem zapisniku v zvezi s pregledom in prevzemom nepremičnine tožena stranka ni zapisala pouka glede roka za uveljavljanje pogodbe kazni, zato sta tožnika upravičena kadarkoli uveljavljati pogodbeno kazen. Zato ni pritrditi pritožbi tožene stranke, da sta tožnika pravico do pogodbene kazni upoštevaje 5. odstavek 251. člena OZ izgubila, ker si te ob sprejemu spolnitve nista pridržala, saj se je sodišče prve stopnje utemeljeno oprlo na specialno določbo 2. odstavka 19. člena ZVKSES.
VSL odločba PRpv 179/2006Višje sodišče v LjubljaniOddelek za prekrške15.03.2006zavajajoče oglaševanjeV obrazložitvi so citirani vsi trije objavljeni oglasi in prav v nobenem od njih ni navedbe, da bi pravna oseba K. d.o.o. nudila gotovinska posojila, kar bi lahko potrošnik razumel kot, da pravna oseba sama kreditira občane. Sodišče tako v izreku navede nekaj, za kar ni opore niti v spisovnem gradivu niti v obrazložitvi odločbe o prekršku, temveč gre za sklepanje, h kateremu pa je bilo sodišče zavedeno s strani predlagatelja z neustrezno navedbo v predlogu za uvedbo postopka o prekršku. Tudi sama obrazložitev izpodbijane odločbe pa je nejasna, ker se poslužuje besedice oziroma tako, da bralcu odločbe o prekršku ni jasno, ali je po mnenju sodišča pravna oseba K. d.o.o. nastopala kot ponudnik in s tem kot dajalec kredita ali pa je nastopala kot kreditni posrednik, torej kot posrednik pri posredovanju kredita (za kar pa je omenjena pravna oseba celo registrirana). V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje prebere vsebino oglasov in samo presodi ter se v odločbi...
VSL sodba I Cp 805/2012Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek05.12.2012kasko zavarovanje - požig vozila – obseg kritja – razlaga pogodbeTožnik ni upravičen do zavarovalnine (na podlagi kasko zavarovanja) zaradi požiga vozila s strani neznanega storilca. Splošni pogoji namreč določajo, da je zavarovalno kritje izključeno v primeru zlonamernih ali objestnih ravnanj tretjih. Takšno pogodbeno določilo je jasno in se zato uporablja tako, kot se glasi. Glede na navedeno zavarovanec pri sklepanju tudi ni mogel biti zaveden, kar bi sicer lahko bil razlog za ničnost.
VSL Sodba II Cp 841/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek09.07.2019spor majhne vrednosti - pogodba o naročniškem razmerju - telekomunikacijske storitve - zaračunavanje telekomunikacijskih storitev - neplačilo računov - prekinitev naročniškega razmerja s strani mobilnega operaterja - splošni pogodbeni pogoji - sprememba splošnih pogojev - pravica do odstopa od pogodbe - pogodbena kazen - nepošteni pogodbeni pogojiDoločbe splošnih pogojev, ki se nanašajo na povrnitev stroškov trajnega oziroma začasnega izklopa priključka ter stroškov vzdrževanja priključka v začasnem izklopu, do potrošnika niso nepoštene, plačilo navedenih stroškov tudi ni v nasprotju z določbo prvega odstavka 247. člena OZ.
UPRS sodba U 2103/2008Upravno sodiščeUpravni oddelek07.06.2011inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - domneva o skladnosti - osebna varovalna oprema za zaščito nog - ustna obravnavaPri dajanju osebne varovalne opreme na trg je bistveno, da proizvodi zadovoljujejo zahteve iz 5. člena Pravilnika o osebni varovalni opremi, ne pa da ustrezajo seznamu slovenskih standardov iz 13. člena Pravilnika. Upoštevanje določila 13. člena Pravilnika zgolj olajšuje dokazovanje, da osebna varovalna oprema ustreza zahtevam iz 5. člena Pravilnika, ker spoštovanje določila 13. člena pomeni domnevo, da proizvodi ustrezajo zahtevam iz 5. člena in dodatno dokazovanje v tem primeru ni potrebno. Če pa subjekt na trgu ne izkoristi domneve skladnosti, kot je v obravnavanem primeru ugotovil inšpektor, potem pride na vrsto poseben postopek dokazovanja, ali sporni proizvodi ustrezajo zahtevam iz 5. člena Pravilnika, ali ne. Že iz same izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik v postopku pred izdajo odločbe predložil določene listine v dokaz, da proizvodi ustrezajo zahtevam iz 5. člena Pravilnika, vendar je prvostopenjski organ odločil, da „ne glede na zgornje navedbe...
VSRS Sklep II DoR 247/2020Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.11.2020dopuščena revizija - potrošniška kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - kredit v CHF - ničnost - valutno tveganje - neupravičena pridobitev - kondikcija - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - zastaranje kondikcijskega zahtevkaRevizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna odločitev nižjih sodišč, kdaj prične teči zastaralni rok za kondikcijski zahtevek tožnice kot kreditojemalke, ki je posledica zatrjevane ničnosti kreditne pogodbe, sklenjene v švicarskih frankih.
VSL sklep I Cp 274/2016Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek29.03.2016spor majhne vrednosti – naročniška pogodba – zahtevek za plačilo opravljene storitve – predčasno prenehanje naročniškega razmerja – uresničitev odstopne pravice – odstopna izjava – povračilo ugodnosti – trditveno breme – obrazloženost ugovorov – materialno procesno vodstvo – pogodbena kazenKer tožeča stranka ni podala nikakršnih trditev in dokazov, kdaj in na kakšen način je uresničila svojo odstopno pravico, ni izkazala, da je do prenehanja naročniškega razmerja prišlo in da so posledično izpolnjeni pogoji za vračilo sorazmernega dela prejete posebne ugodnosti.
VSL sodba II Cp 1547/2015Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek08.09.2015zavarovanje stanovanjske hiše – premoženjsko zavarovanje – zavarovalna pogodba – obseg zavarovalnega kritja – izključitev zavarovalnega kritja – uničenje toplotne črpalke – plačilo zavarovalnine – splošni pogoji – jasne določbeSporne določbe Splošnih pogojev so po mnenju pritožbenega sodišča jasne in z njihovo vsebino tožnik ni mogel biti zaveden. Glede na očitno funkcionalno podobnost med toplotno črpalko in pečjo ne gre za določbo, ki bi bila zavajajoča zato, ker med izjemami Splošni pogoji izrecno ne navedejo tudi toplotne črpalke, niti za določbo, ki bi nasprotovala načelu vestnosti in poštenja.
VSL sodba II Cp 545/2016Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek24.05.2016kupoprodajna pogodba – stvarne napake – prijava na tržno inšpekcijo – izdaja odločbe inšpektorata – obveznost vrnitve kupnine – zahteva za vrnitev predmeta pogodbe – konkludentno ravnanje – prenehanje pogodbe – vračanje prejetega – odprava inšpekcijske odločbe – odpadla podlaga – zahtevek za vrnitev (vrnjene) kupnine – neupravičena obogatitevOkoliščina, da je tožnica ne le vrnila toženki kupnino, ampak obenem(6) zahtevala vrnitev sedežne garniture (ki jo je tudi prevzela), je dala sodišču prve stopnje zadostno podlago za (objektivno gledano) prepričljiv zaključek, da je tožnica štela (in s konkludentnim postopanjem to tudi izrazila), da je razmerje med pravdnima (pogodbenima) strankama prenehalo.
Sodba II Ips 266/99Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.01.2000prodaja - pravilo sočasne izpolnitve - varstvo kupca - pogojevanje prodaje z vnaprejšnjim plačilom dolgaDoločilo 26. člena ZBP (sedaj 41. člena ZVP), ki je v razmerju do določb ZOR, ki urejajo kupoprodajna razmerja, specialne narave, sankcionira le tiste dogovore o nesočasni izpolnitvi kupoprodajnih pogodb, pri katerih podjetje prodajo blaga pogojuje z vnaprejšnjim plačilom dela ali celotne kupnine, kupec pa nima drugačnega nakupa (na primer s plačilom ob prevzemu blaga).
VSL sodba II Cp 1429/2010Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek08.12.2010razlaga pogodbenih določb – nejasne pogodbene določbe – jezikovna razlaga – varstvo potrošnikovZapis na desni strani pristopnice „naročnik in bodoči uporabniki sprejemamo solidarno odgovornost za vse stroške, nastale z uporabo XX Card“ je jasen, tako da se določila pogodbe uporabljajo tako kot se glasijo. Takšno stališče še dodatno utrjuje zapis s povečanimi črkami na vrhu pristopnice „za vse nastale stroške sta solidarno odgovorna naročnik in uporabnik kartice“. Morebitno dodatno tolmačenje ni potrebno, ampak je določilo potrebno uporabiti tako kot se glasi.
VSM Sodba I Cp 108/2021Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek09.03.2021pogodba o zavarovanju odgovornosti - premoženjsko zavarovanje - civilna odgovornost - krožna žaga - poškodba prsta - nevarna dejavnost - splošni pogoji - nejasne določbe - izključitev zavarovalnega kritja - bistvena kršitev določb pravdnega postopkaKer temelji obveznost toženke na pogodbi o zavarovanju odgovornosti, je z vidika obveznosti toženke, pravno nepomembno razlikovanje med objektivno in krivdno obliko odškodninske odgovornosti. Najprej je bistveno, katera tveganja sta pogodbenika vključila v zavarovalno pogodbo odgovornosti in katera tveganja sta na drugi strani izključila. Toženka - zavarovalnica v prvi vrsti ne odgovarja zato, ker bi bila "odškodninsko odgovorna" (objektivno ali subjektivno), temveč zaradi pogodbenega prevzema odgovornosti sklenitelja zavarovanja.
VSC Sodba Cp 119/2020Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek29.04.2020odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - nedovoljeno zbiranje osebnih podatkov - hramba podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju - informacijska zasebnostS tem, ko je tožena stranka hranila prometne podatke prednaročniške m. storitve, ni ravnala protipravno.
VSL Sodba II Cp 1758/2020Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek06.11.2020kreditna pogodba - potrošniški kredit - kršitev pogodbe - zamuda s plačilom obrokov - dodatni rok za izpolnitev pogodbe - opomin s pozivom na plačilo - posledice neizpolnitve pogodbene obveznosti - odstop od kreditne pogodbe - odstopno upravičenje - veljavnost odstopa od kreditne pogodbe - predčasna zapadlost dolga - plačilo neplačanih obrokov pred zapadlostjo - varstvo potrošnikovPredčasna zapadlost obveznosti je posledica odstopa od pogodbe in nastopi hkrati z njim, lahko pa nastopi tudi neodvisno od odstopa od pogodbe – na podlagi samega zakona. V zvezi z veljavnostjo odstopa od pogodbe zaradi kršitve (neizpolnitve) nasprotne stranke gre poudariti, da zanj ni nujno, da je kršitelju sploh vročena izjava o odstopu. Pomembno je, da je kršitelju pogodbe postavljen dodatni rok, v katerem lahko izpolni obveznost. Ključnega pomena je torej, ali kršitelj pogodbe prejme dopis, v katerem mu je postavljen rok za izpolnitev obveznosti, in ne, ali mu je (pravilno) vročeno obvestilo o odstopu od pogodbe.
VSL Sodba I Cp 1970/2020Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek25.05.2021pogodba o naročilu (mandatna pogodba) - pravica do izvedbe dokaza - pravno svetovanje - plačilo za opravljeno storitev zastopanja - določenost predmeta pogodbe - zastopanje strank pred sodiščem - splošni pogoji poslovanja - nepošteni splošni pogoji - pogodbeni pogoji - varstvo potrošnikov - nepoštenost pogodbenega določila - pisna pogodba - dokazno breme stranke - prerekanje dejstev - dokazovanje pravno odločilnih dejstevPravica do izvedbe dokaza v pravdnem postopku ni absolutna. Čeprav se sodišče ni izrecno opredelilo do nekaterih dokazov, tožnice s tem ni bistveno prikrajšalo za pravico do obravnavanja v postopku, niti ji ni onemogočilo dokazovanja. Tožnica bi z njimi lahko dokazala le posamezne, med seboj nepovezane indice, ne pa odločilnih in drugih pravno pomembnih dejstev. Tožnica, ki ni odvetniška družba, ne more uspeti s tezo, da je toženec prav take storitve pravnega svetovanja naročil pri njej in ji zato dolguje plačilo zanje. To bi pomenilo nedopusten obid jasne zakonske določbe, da lahko pred sodišči stranko proti plačilu zastopa samo odvetnik (oziroma odvetniška družba).

Izberi vse|Izvozi izbrane