Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 576cT16dnBvdCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJnNob3dUeXBlPXRhYmxlJnJvd3NQZXJQYWdlPTUwJm9yZGVyPWNvZGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2M=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sklep II Ips 600/97Vrhovno sodiščeCivilni oddelek17.12.1998odgovornost za škodo od nevarne stvari - oprostitev odgovornosti - odgovornost proizvajalca stvari z napako - čas in razlog nastanka napake proizvodaEden izmed razlogov zaradi katerega se lahko proizvajalec otrese svoje odgovornosti, je v tem, da napake, ki je povzročila škodo, ni bilo v času, ko je dal proizvod v promet. Ta ekskulpacijski razlog sledi iz zakonske določbe o oprostitvi odgovornosti, do katere pride takrat, če imetnik nevarne stvari (proizvajalec) dokaže, da izvira škoda iz kakšnega vzroka, ki je izven stvari, in njegovega učinka ni bilo mogoče pričakovati, se mu izogniti ali ga odvrniti, oziroma da je škoda nastala zaradi dejanja koga tretjega, ki ga ni mogel pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti (prvi in drugi odstavek 177. člena ZOR).
VSC sodba Cp 498/99Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek06.10.1999plačilo kupnine v skladu s splošnimi prodajnimi in plačilnimi pogoji prodajalca, ki so sestavni del kupoprodajne pogodbeS podpisom naročilnice, katere sestavni del so splošni prodajni in plačilni pogoji, je tožena stranka pristala na pogodbene pogoje tožeče stranke in s tem tudi na način odstopa od pogodbe. ZOR v 10. členu opredeljuje načelo avtonomije volje strank, zato lahko pogodbeni stranki s pogodbo svobodno določita pogoje, po katerih bosta ravnali, v kolikor le-ti niso v nasprotju z ZOR. 
Sodba II Ips 266/99Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.01.2000prodaja - pravilo sočasne izpolnitve - varstvo kupca - pogojevanje prodaje z vnaprejšnjim plačilom dolgaDoločilo 26. člena ZBP (sedaj 41. člena ZVP), ki je v razmerju do določb ZOR, ki urejajo kupoprodajna razmerja, specialne narave, sankcionira le tiste dogovore o nesočasni izpolnitvi kupoprodajnih pogodb, pri katerih podjetje prodajo blaga pogojuje z vnaprejšnjim plačilom dela ali celotne kupnine, kupec pa nima drugačnega nakupa (na primer s plačilom ob prevzemu blaga).
VSRS Sklep II DoR 64/2021Vrhovno sodiščeCivilno-gospodarski oddelek, civilni senat07.04.2021dopuščena revizija - izvršba za izterjavo denarne terjatve - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - hipotekarni bančni kredit - valutna klavzula - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - ničnost - zavrnitev predloga za izvršboRevizija se dopusti glede vprašanja ali načelo formalne legalitete dopušča izvršilnemu sodišču, da v ugovornem postopku presoja, ali kreditna pogodba za kredit z valutno klavzulo, ki je sklenjena v neposredno izvršljivem notarskem zapisu, v delu, ki se nanaša na glavni predmet pogodbe, vsebuje nepoštene pogodbene pogoje po ZVPot, oziroma, da ugotavlja ničnostne razloge in na tej podlagi zavrne predlog za izvršbo.
VSRS Sklep II DoR 283/2021Vrhovno sodiščeCivilno-gospodarski oddelek, civilni senat21.07.2021predlog za dopustitev revizije - prodaja rabljenega osebnega avtomobila - skrita stvarna napaka - preložitev naroka - obravnavanje pred spremenjenim senatom - nov začetek glavne obravnave - izvedba dokazov - branje zapisnika - kršitev načela neposrednosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrnitev predlogaPredlog se zavrne.
VSL Sodba II Cp 565/2021Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek07.06.2021pogodba o leasingu - finančni leasing - ničnost pogodbe - ugovor ničnosti - pogodbeni pogoj - nepošten pogodbeni pogoj - škoda - višina škode - compensatio lucri cum damno - pogodbena kazenTožena stranka ni podala navedb (in dokazov), s katerimi bi utemeljevala obstoj znatnega neravnotežja v pogodbenih položajih pravdnih strank ali kakšnih drugih okoliščin, na podlagi katerih bi utemeljevala nepoštenost pogodbenega pogoja in s tem njegovo ničnost. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo ugovor tožene stranke o ničnosti sporne pogodbe.
VSL Sodba II Cp 219/2021Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek09.03.2021odškodninska odgovornost - pogodbena odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - mobilni telefoni - popravilo stvari - servisiranje - garancija - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - višina škode - vzročna zveza - cenitevKer se v odškodninskem pravu domneva navadna malomarnost, brez ustreznih trditev sodišče sploh ne more ugotavljati hude malomarnosti. In takšnih trditev v postopku pred sodiščem prve stopnje tožnik ni podal.
VSL Sodba I Cp 329/2021Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek20.05.2021potrošniški kredit - kreditna pogodba v CHF - valutna klavzula v CHF - notarski zapis - ničnost - varstvo potrošnikov - dobra vera - pojasnilna dolžnost banke - pravni standard skrbnosti - načelo vestnosti in poštenja - enakovrednost dajatev - enakopravnost udeležencev v obligacijskih razmerjih - oderuška pogodba - namen pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - hipoteka na nepremičnini - obrestna mera - tečajne razlike - konverzija - Banka Slovenije - razlaga prava EUGlede na to, da je do sprememb tečaja v tožnikovo škodo prišlo osem let po sklenitvi predmetne pogodbe zaradi odločitve Švicarske narodne banke, ni mogoče trditi, da je tožena stranka pred sklenitvijo pogodbe vedela, da se bo to zgodilo. Sodišče prve stopnje je prepričljivo obrazložilo, da je šlo za presenečenje (tako za medije, finančne analitike, politike, gospodarstvo in prebivalce Švice, pa tudi za švicarsko vlado). Če gre za okoliščine, ki so nastale po sklenitvi pogodbe, pa za njih banka v trenutku sklepanja pogodbe ni vedela niti ni mogla vedeti, niti na njih ni mogla vplivati s svojo voljo, te ne morejo biti merodajne za oceno nepoštenosti pogodbenega pogoja. Toženka pri sklepanju pogodbe ni ravnala v nasprotju z zahtevo dobre vere, posledično ni vzročne zveze z neravnotežjem v pogodbenih pravicah in obveznostih pogodbenih strank, ki ga zatrjuje tožnik. Obravnavani pogodbeni pogoj zato ni nepošten oziroma nedopusten in kreditna pogodba ni nična.
VSL Sodba II Cp 948/2021Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek15.06.2021shranjevalna pogodba - potrošniški spor - varstvo potrošnikov - pogodba o opravljanju storitev - hramba vozil - prevzem vozila v posest - odplačna pogodba - potrošniška pogodba - pogodbeni pogoji - nepošten pogodbeni pogoj - bistvena sestavina pogodbe - soglasje volj - običajna cena - tržna cena - subsidiarna uporaba zakona - pravice potrošnika - pojasnilna dolžnost - načelo afirmacije pogodb - dogovor o ceni - cena storitev - načelo enakovrednosti dajatev - načelo vestnosti in poštenja - dobroverni lastniški posestnik - specialni predpis - spor majhne vrednostiSodišče prve stopnje je vsebinsko skladno in zadostno obrazložilo, da je v konkretnem primeru kot specialni predpis potrebno uporabiti ZVPot, ker pa ZVPot shranjevalne pogodbe posebej ne ureja, se glede teh vprašanj uporabljajo določbe OZ. Ker se pravdni stranki nista dogovorili za višino plačila za opravljeno storitev in toženec kot potrošnik ni bil vnaprej seznanjen s cenikom tožnika, toženca postavljena cena s strani tožnika kot podjetja ne zavezuje. Takšen pogodbeni pogoj je pravilno upoštevalo kot nepošteni in posledično nezavezujoč za toženca kot potrošnika. Določitev cene pri shranjevalni pogodbi ni bistvena sestavina pogodbe, ampak je shranjevalna pogodba sklenjena tudi takrat, ko stranki nista določili cene hrambe. Posledica odsotnosti dogovora o ceni ne povzroči spremembe narave pogodbe iz odplačne v neodplačno pogodbo. Stranki sta sklenili odplačno pogodbo, pri sklepanju dvostranskih pogodb pa izhajajo udeleženci iz načela enake vrednosti vzajemnih...
VSL Sodba II Cp 239/2021Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek25.03.2021varnost potrošnikov - zagotavljanje elektronskih komunikacijskih omrežij oziroma storitev - dobava blaga oz. oprava storitev - neplačilo računov - pisni opomin - zamuda z izpolnitvijo - nastanek zamude - naknaden rok - upniška zamuda - tek zakonskih zamudnih obrestiPo drugem odstavku 3. člena ZVPot mora upnik potrošnika pri pogodbah o zagotavljanju javnih storitev in dobrin, ki zamudi z izpolnitvijo obveznosti, s pisnim opominom pozvati k izpolnitvi obveznosti in mu določiti naknadni rok za izpolnitev, ki ne sme biti krajši od 15 dni, če drug zakon ne določa daljšega roka. Ponudnik storitve mora potrošniku v primeru zamude z izpolnitvijo obveznosti določiti naknadni rok za izpolnitev, kar pa pomeni, da je ta lahko v zamudi šele, če svoje obveznosti ne izpolni v naknadnem roku. Dokler tožnica ni na predpisan način obvestila toženke o njeni obveznosti, ni prišla v zamudo. Tožnica kot upnica je torej s svojim ravnanjem preprečila pravilno in pravočasno izpolnitev obveznosti (prvi odstavek 300. člena OZ), zato je bila v upniški zamudi. Posledica upniške zamude pa je, da v tem času ne tečejo obresti (drugi odstavek 301. člena OZ). To pa pomeni, da je bilo njihovo vtoževanje od dneva, ko naj bi po trditvah tožnice oba računa...
VSL Sodba II Cp 311/2021Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek02.04.2021pogodba za nedoločen čas - pogodba za določen čas - fitnes center - plačilo članarine - trajanje pogodbe - soglasje volj pogodbenih strank - razlaga pogodbe - odpoved pogodbe - splošni poslovni pogoji - neprerekana dejstvaKer je bilo ugotovljeno, da je bilo podano soglasje volj le glede sklenitve pogodbe za obdobje enega leta, tožeča stranka ne more uspeti s tožbenim zahtevkom za plačilo nadomestila za obdobje po poteku enega leta na podlagi določil izjave. Te so v delu, ki se nanašajo na "članarino", res nejasne. Vendar to niti ni pomembno ob ugotovitvi, da sta se pravdni stranki dogovorili drugače, in sicer za sklenitev pogodbe za eno leto.
VSRS Sklep II DoR 206/2021Vrhovno sodiščeCivilno-gospodarski oddelek, civilni senat07.07.2021predlog za dopustitev revizije - pogodba o leasingu - finančni leasing - potrošniški kredit - odstop od pogodbe - posledice odstopa od pogodbe - zavrnitev predloga za dopustitev revizijePogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
VSRS Sklep II DoR 3/2021Vrhovno sodiščeCivilno-gospodarski oddelek, civilni senat19.05.2021predlog za dopustitev revizije - varstvo potrošnikov - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - Direktiva Sveta 93/13/EGS - razlaga direktive - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - indični dokaz - neposreden dokaz - zavrnitev predloga za dopustitev revizijePogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
VSRS Sklep II DoR 94/2021Vrhovno sodiščeCivilno-gospodarski oddelek, civilni senat19.05.2021predlog za dopustitev revizije - mandatna pogodba - finančno svetovanje - ničnost pogodbe - pojem potrošnika - zavrnitev predloga za dopustitev revizijePogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
VSM Sklep I Cp 258/2021Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek11.05.2021sodno odprtje sefa - nepravdni postopek - pogoji - povratnica kot javna listina - reševanje predhodnega vprašanja - stroški postopkaPredlagateljica je s predlogom v predmetni zadevi uveljavljala sodno odprtje sefa skladno z določbo 1064. člena ZOR, sodišče prve stopnje pa je tak predlog pravilno obravnavalo po pravilih nepravdnega postopka. Sicer drži, da ZOR, ki sicer regulira Pogodbo o sefu in se glede na to, da Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ) te materije ni uredil, uporablja po drugem odstavku 1061. člena OZ, ne določa postopka, v katerem banka tak zahtevek lahko uveljavi. Je pa podlaga za obravnavanje zahtevka za sodno odprtje sefa v nepravdnem postopku podana v drugem odstavku 1. člena ZNP-1. Ta določa, da se določbe ZNP-1 uporabljajo tudi v drugih zadevah, ki jih obravnava sodišče, za katere z zakonom ni izrecno določeno, da se obravnavajo v nepravdnem postopku, če jih glede na njihovo naravo ni mogoče obravnavati v kakem drugem postopku.
VSL Sodba II Cp 65/2021Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek05.02.2021najemna pogodba - zamenjava stanovanja - sprememba neprofitne najemnine - profitna in neprofitna najemnina - neprofitno najemno razmerjeRes je, da je bilo v najemni pogodbi opredeljeno, da tožena stranka plačuje profitno najemnino, kar pomeni, da je bila 25 % višja od neprofitne. Vendar tudi tako določena najemnina ni dosegala višine najemnin na prostem trgu, zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, ki je najemno razmerje opredelilo kot neprofitno.
VSRS Sklep II DoR 328/2021Vrhovno sodiščeCivilno-gospodarski oddelek, civilni senat15.09.2021predlog za dopustitev revizije - potrošniška kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nejasni pogodbeni pogoji - nepošten pogodbeni pogoj - informacijska dolžnost banke - pojasnilna dolžnost - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - dobra vera - slaba vera banke - posredovanje informacij prek tretje osebe - obstoj pooblastila - mandatna pogodba - tuja sodna praksa - zavrnitev predlogaPredlog se zavrne.
VSRS Sklep II Ips 67/2021Vrhovno sodiščeCivilno-gospodarski oddelek, civilni senat21.07.2021potrošniška kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - kredit v CHF - tuja valuta denarne obveznosti - ničnost pogodbe - valutno tveganje - neupravičena pridobitev - kondikcija - zastaranje kondikcijskega zahtevka - začetek teka zastaralnega roka - Direktiva Sveta 93/13/EGS - sodna praksa Sodišča Evropske unije - dopuščena revizijaIz sodne prakse SEU je mogoče izluščiti osnovna vodila, ki so pravno pomembna tudi pri presoji vprašanja zastaranja kondikcijske terjatve kreditojemalca, ki je posledica zatrjevane ničnosti kreditne pogodbe, sklenjene v švicarskih frankih, in sicer: a) da je treba upoštevati, da sistem varstva, ki ga uvaja Direktiva 93/13, temelji na pojmovanju, da je potrošnik v razmerju do prodajalca ali ponudnika v podrejenem položaju glede pogajalske moči in ravni obveščenosti, zaradi česar privoli v pogoje, ki jih je prej sestavil prodajalec ali ponudnik, ne da bi imel možnost vplivati na njihovo vsebino; b) da je pri presoji vprašanja, ali nacionalno pravo potrošniku onemogoča ali prekomerno otežuje uveljavljanje varstva iz Direktiva 93/13, treba upoštevati tudi trajanje roka in način njegove uporabe, vključno z načinom sprožitve teka navedenega roka; c) da je pri vprašanju pričetka teka zastaralnega roka treba upoštevati, da je mogoče, da potrošniki ne vedo, da je...
VSL Sodba in sklep II Cp 746/2021Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek07.07.2021spor majhne vrednosti - podjemna pogodba (pogodba o delu) - gradbena pogodba - stvarna napaka - znižanje plačila - jamčevalni zahtevek - asfaltiranje poti - neizvedba predlaganega dokaza - žalitev sodišča v vlogi - varovanje ugleda in avtoritete sodstva - denarno kaznovanje strankZa gradbeno pogodbo, ki je sicer posebna vrsta podjemne pogodbe, gre, če je predmet izvajalčevega izpolnitvenega ravnanja bodisi izgradnja objekta, ki ima značilnosti določene v 650. členu OZ, torej za izgradnjo katerega so potrebna večja in zahtevnejša dela, bodisi druga gradbena dela na zemljišču oz. obstoječem objektu (odstranitev, rekonstrukcija objekta). Asfaltiranje dvorišča tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ne predstavlja nobeno izmed naštetih vrst gradbenih del. Zaradi obstoja zatrjevanih madežev, ki so bili po ugotovitvah sodišča prve stopnje prisotni več kot leto dni, asfalt sicer ni izgubil na funkcionalnosti, vendar pa gre za napako, zaradi katere asfalt nima tistih odlik, ki so molče dogovorjene, ne glede na to, da madežev sedaj ni več. Zatorej dolgotrajno prisotni madeži predstavljajo stvarno napako. Sodišče prve stopnje je utemeljeno poudarilo, da je bilo žaljenje storjeno s pisno vlogo. Ne glede na to, kako hitro in v kakšni jezi...
VSL Sodba II Cp 558/2021Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek14.07.2021dolgoročni kredit v CHF - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - varstvo potrošnikov - ničnost pogodbe - valutna klavzula - valutno tveganje - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - sodbe SEU - Direktiva Sveta 93/13/EGS - glavni predmet pogodbe - profesionalna skrbnost - dobra vera - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - razveza pogodbe - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščinGlede glavnega predmeta pogodbe se opravi presoja nepoštenosti (nedovoljenosti) pogodbenega pogoja le, če je nejasen in nerazumljiv, saj bi šlo v nasprotnem primeru za prevelik poseg v avtonomijo pogodbenih strank. Sodišče je ugotovilo: da so bančni uslužbenci kreditojemalcem vedno predstavili najprej možnost posojila v EUR in nato še v CHF ter prednosti in slabosti obeh, da strankam niso zagotavljali, da je kredit v CHF varen kredit brez pomembnih nihanj tečaja, da je tožena stranka začela ponujati posojilo v CHF pozno v primerjavi z drugimi bankami in zgolj zaradi zahtev trga oziroma velikega povpraševanja, da so pojasnila bančnih uslužbencev o spremenljivosti tečajnega razmerja EUR/CHF temeljila na realnih podatkih, ki so bili znani tako banki kot kreditojemalcema iz splošnih življenjskih izkušenj povprečnega potrošnika in iz splošno objavljenih dnevnih podatkov v javnih občilih, pri tem pa ti dve valuti v relevantnem obdobju nista imeli večjih nihanj v...
VSRS Sklep II DoR 395/2021Vrhovno sodiščeCivilno-gospodarski oddelek, civilni senat15.12.2021predlog za dopustitev revizije - pogodba o prodaji stanovanja - stvarne napake na skupnih delih stavbe - odgovornost za stvarne napake - predpostavke jamčevanja za napake - zahtevek za odpravo stvarnih napak - tipske napake - skupni deli stanovanjske stavbe - grajanje napak - izvršljivost tožbenega zahtevka - solastnina - enotno sosporništvo - aktivna legitimacija - prevzem nepremičnine - rok za vložitev tožbe - varstvo potrošnikov - javni sklad kot prodajalec - opravljanje pridobitne dejavnosti - uporaba ZVPot - zavrnitev predlogaPredlog za dopustitev revizije se zavrne.
VSL Sodba II Cp 761/2021Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek12.10.2021kreditna pogodba v CHF - potrošniška kreditna pogodba - ničnost kreditne pogodbe - varstvo potrošnikov - devizni tečaj - kreditne obveznosti - pogodbena obveznost - podlaga pogodbe - tveganje kot del pogodbene podlage - valutno tveganje - pogodbeno dogovorjeni pogoji - opredelitev nepoštenih pogodbenih pogojev - nepošteni splošni pogoji - glavni predmet pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - informacijska dolžnost banke - vsebina pojasnilne dolžnosti - poštenost in dobrovernost pogodbene stranke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - sodba Sodišča EU C-186/16Pri presoji, ali je tožena stranka izpolnila svojo pojasnilno dolžnost, se je sodišče prve stopnje naslonilo na kriterije, ki jih je glede vsebine in obsega pojasnilne dolžnosti bank začrtalo SEU, v svojih odločbah pa povzelo tudi Vrhovno sodišče RS. V vsakem primeru je treba presoditi, ali je potrošniku banka predhodno zagotovila dovolj informacij, da lahko razume dejanski učinek pogoja o vračilu kredita v tuji valuti. Pri tem ne gre le za formalno in slovnično razumljivost pogoja, temveč za to, da je povprečni potrošnik, ki je normalno obveščen, razumno pozoren in preudaren, lahko ne le seznanjen z možnostjo spremembe vrednosti tuje valute, temveč tudi zmožen oceniti potencialno znatne ekonomske posledice takega pogoja za njegove finančne obveznosti. Tožnikom res ni bil računsko prikazan vpliv visoke apreciacije CHF v razmerju do EUR (npr. 10, 20 ali 30 %) na anuitete in končno obveznost poplačila kredita, a je že sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo,...
VSRS Sklep II DoR 368/2021Vrhovno sodiščeCivilno-gospodarski oddelek, civilni senat17.11.2021dopuščena revizija - potrošniška kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - kredit v CHF - hipoteka - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - dobra vera - slaba vera banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - varstvo potrošnikov - razlaga ZVPot - evropsko pravo - ugoditev predloguRevizija se dopusti glede vprašanj: - ali je prvi odstavek 24. člena Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot) mogoče razlagati tako, da je predpostavka dobre vere zajeta zgolj v 4. alineji prvega odstavka 24. člena ZVPot, in sicer v besedni zvezi „nasprotuje načelu vestnosti in poštenja“, ne pa tudi v 1., 2. in 3. alineji prvega odstavka 24. člena ZVPot, predpostavka znatnega neravnotežja pa je zajeta zgolj v 1. alineji prvega odstavka 24. člena ZVPot, in sicer v besedni zvezi „v škodo potrošnika povzroči znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank“, ne pa tudi v 2., 3. in 4. alineji, - ali je bila presoja pritožbenega sodišča glede dobre oziroma slabe vere toženke materialnopravno pravilna.
VSRS Sklep II DoR 439/2021Vrhovno sodiščeCivilno-gospodarski oddelek, civilni senat15.12.2021predlog za dopustitev revizije - varstvo potrošnikov - potrošniška kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - valutno tveganje - ekonomske posledice pogodbenega pogoja - zavrnitev predlogaPredlog se zavrne.
VSRS Sklep II DoR 445/2021Vrhovno sodiščeCivilno-gospodarski oddelek, civilni senat01.12.2021predlog za dopustitev revizije - potrošniška kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - nejasno pogodbeno določilo - informacijska dolžnost banke - pojasnilna dolžnost - tuja sodna praksa - zavrnitev predlogaPredlog se zavrne.
VSM Sodba in sklep I Cp 27/2021Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek18.05.2021potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - varstvo potrošnikov - ničnost pogodbe - oderuška pogodba - nepošten pogodbeni pogojIz določbe prvega odstavka 24. člena ZVPot na podlagi besede "ali" med naštetimi predpostavkami za določitev nepoštenosti pogodbenega pogoja jasno izhaja medsebojno razmerje teh predpostavk in sicer gre za izključevalno (alternativno) naštevanje, kar pomeni, da zadostuje za ugotovitev, da je pogodbeni pogoj nepošten, ugotovitev obstoja ene od predpostavk naštetih v citirani določbi. To izhodišče je pomembno, ker so predpostavke iz člena 3(1) Direktive za potrošnik manj ugodne, saj morata biti praviloma dokazni obe predpostavki nepoštenosti. V tem primeru se mora pri presoji uporabiti za potrošnika ugodnejše pravo. Kot je izrecno navedeno v dvanajsti uvodni izjavi Direktive, gre pri tej le za delno in minimalno uskladitev nacionalnih zakonodaj v zvezi z nedovoljenimi pogoji, pri čemer je državam članicam priznana možnost, da potrošniku zagotovijo višjo raven varstva, kot jo določa Direktiva. V prosti presoji države članice je ali bo uveljavila višjo stopnjo...
VSM Sodba I Cp 467/2021Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek07.09.2021pogodbena odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - vzročna zveza - huda malomarnost - načelo popolne odškodnineV predmetni zadevi je po mnenju pritožbenega sodišča ključen odgovor na vprašanje, ali je nepremoženjska škoda pravno priznana škoda kot predpostavka poslovne odškodninske odgovornosti.
VSL Sodba II Cp 928/2021Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek08.09.2021varstvo potrošnikov - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - valuta obveznosti (valutna klavzula) - tuja valuta - glavni predmet pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - valutno tveganje - pojasnilna dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - načelo skrbnosti - Direktiva Sveta 93/13/EGS - ničnost kreditne pogodbe - ničnost kot skrajna sankcija - razveza pogodbe - spremenjene okoliščine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazna ocena - metodološki napotki za izdelavo dokazne ocenePri kreditnih pogodbah, kjer je obračun vezan na uporabo tuje valute, je pogodba morala vsebovati navedbo tuje valute in vrsto tečaja, po katerem se izračunava vrednost v domači valuti, in opozorilo, da se ob spremembi tečaja lahko spremenijo tudi predvideni zneski posameznih plačil (prvi odstavek 7. člena ZPotK). Presojo nepoštenosti pogodbenega pogoja je po stališču sodišča EU treba opraviti glede na trenutek sklenitve pogodbe in pri tem upoštevati vse okoliščine, ki bi jih prodajalec ali ponudnik lahko tedaj poznal in ki bi lahko vplivale na poznejše izvajanje pogodbe, saj pogodbeni pogoj lahko pomeni neravnotežje med strankama, ki se pokaže šele med izvajanjem pogodbe. Ob upoštevanju strokovnega znanja in izkušenj banke, mora po stališčih sodišča EU nacionalno sodišče pri posojilih v tuji valuti najprej opraviti presojo spoštovanja dobre vere s strani banke in nato morebitno znatno neravnotežje med pogodbenima strankama v smislu člena 3 (1) Direktive...
VSRS Sklep II DoR 312/2021Vrhovno sodiščeCivilno-gospodarski oddelek, civilni senat17.11.2021dopuščena revizija - varstvo potrošnikov - potrošniška kreditna pogodba - ničnost pogodbe - posojilo v tuji valuti - valuta denarne obveznosti (valutna klavzula) - valutno tveganje - dolgoročni kredit v CHF - pojasnilna dolžnost - nepošten pogodbeni pogojRevizija se dopusti glede vprašanj: - ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je Pogodba o dolgoročnem kreditu v CHF z dne 21. 12. 2007 glede na okoliščine zadeve nična, - ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo kriterije za presojo nedovoljenega oz. nepoštenega pogodbenega pogoja v smislu prvega odstavka 24. člena ZVPot oziroma prvega odstavka 3. člena Direktive in kriterije za presojo dobre vere pogodbene stranke v smislu prvega odstavka 3. člena Direktive.
VSRS Sklep II DoR 351/2021Vrhovno sodiščeCivilno-gospodarski oddelek, civilni senat17.11.2021predlog za dopustitev revizije - potrošniška kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nejasni pogodbeni pogoji - nepošten pogodbeni pogoj - informacijska dolžnost banke - pojasnilna dolžnost - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - dobra vera - slaba vera banke - zavrnitev predlogaPredlog za dopustitev revizije se zavrne.
VSL Vmesna sodba in sklep I Cp 673/2021Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek25.08.2021potrošniška kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - ničnost kreditne pogodbe - tuja valuta denarne obveznosti - ničnost pogodbe - valutno tveganje - kondikcijski zahtevek - dajatveni zahtevek - zastaranje - zastaranje kondikcijskega zahtevka - ugovor zastaranja - neutemeljen ugovor - začetek teka zastaralnega roka - Direktiva Sveta 93/13/EGS - sodna praksa Sodišča Evropske unije - pojasnilna dolžnost banke - informacijska dolžnost banke - splošni pogodbeni pogoji - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - pravica do dostopa do sodišča - vmesna sodba o ugovoru zastaranja - izločitev sodnika - razlogi za izločitev sodnika - izključitveni razlog - odklonitveni razlog - nezadovoljstvo z delom sodnika - procesne kršitveTreba je šteti, da je upnik pridobil pravico terjati izpolnitev, ko ta pravica postane učinkovita: ko jo ima od seznanitve z dejstvi, ki utemeljujejo ničnost pravnega posla in prikrajšanje, možnost uveljaviti. Zastaralni rok lahko prične teči šele, ko bi potrošnik moral ali mogel vedeti ne le za dejanske okoliščine (na katerih temelji zatrjevana ničnost sklenjene pogodbe), ampak tudi za nepoštenost oziroma ničnost pogodbenega pogoja. ZVPot zagotavlja višjo stopnjo varstva potrošnikov kot Direktiva 93/13/EGS o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (kar je v skladu z 8. členom Direktive), saj presoje nepoštenosti glavnega predmeta pogodbe ne omejuje na nejasne in nerazumljive pogodbene pogoje. Poleg presoje, ali je pogodbeni pogoj o valuti vračila jasen in razumljiv (test transparentnosti), je vedno potrebna tudi presoja (ne)poštenosti pogodbenega pogoja.
VSC Sklep Cp 414/2021Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek02.12.2021vrnitev dela kupnine - materialno procesno vodstvo - odgovornost prodajalca za stvarne napake - prehod nevarnostiDoločila prvega odstavka 458. člena OZ izrecno določajo, da prodajalec za stvarne napake, ki jih je stvar imela takrat, ko je nevarnost prešla na kupca, odgovarja ne glede na to, ali mu je bilo to znano ali ne. Torej ne glede na krivdo. Zato pa toženčeva (ne)skrbnosti ob nakupu in nadaljnji prodaji leasingodajalcu ni pravno pomembna in ga ne razbremenjuje odgovornosti za stvarne napake vozila. Nevarnost preide na kupca v trenutku izročitve predmeta v posest in neodvisno od trenutka prehoda lastninske pravice. Res se je sodna praksa in sodna teorija že v času bistveno pred tožnikovo vložitvijo tožbe izrekla, da o znižanju kupnine ni mogoče odločiti kot o predhodnem vprašanju. Gre za oblikovalno pravico, ki jo je mogoče uresničiti s tožbo z oblikovalnim zahtevkom in o njej odločiti z oblikovalno sodbo. Zahtevek za znižanje kupnine je oblikovalen. Usmerjen je k prilagoditvi cene zmanjšani vrednosti stvari, ki je posledica stvarnih napak. Če pogodbeni stranki ne...
VSC Sodba in sklep Cp 395/2021Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek24.11.2021jamčevanje za stvarne napake - povrnitev stroškov popravila - pravnomočna vmesna sodba - napake vozila - učinki pravnomočne vmesne sodbeSicer pa pritožba povsem spregleda, da je v zadevi bilo o utemeljenosti zahtevka po pravni podlagi (utemeljenosti po materialnem pravu) že pravnomočno odločeno z vmesno sodbo pritožbenega sodišča Cp 427/2019 z dne 24. 1. 2020 v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje P 40/2017 z dne 24. 4. 2019, iz katere izhaja, da je tožnikov tožbeni zahtevek za povrnitev stroškov popravila kupljenega starega vozila, kar je predmet izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje, le še višina tega zahtevka in da je tožnikov tožbeni zahtevek po pravni podlagi utemeljen na podlagi odgovornosti toženca kot prodajalca rabljene stvari za 6. 6. 2016 ugotovljene stvarne napake na vozilu na podlagi določb drugega in tretjega odstavka 37.b člena v zvezi s 37.a členom ZVPot ter ob analogni uporabi tretjega odstavka 639. člena OZ. Vmesna sodba učinkuje v nadaljevanju konkretne pravde pri odločanju o višini zahtevka, zato sodišču prve stopnje v izpodbijani sodbi ni bilo treba ponovno navesti...
VSRS Sklep II DoR 412/2021Vrhovno sodiščeCivilno-gospodarski oddelek, civilni senat12.01.2022predlog za dopustitev revizije - potrošniška kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - nepošten pogodbeni pogoj - nejasno pogodbeno določilo - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - ničnost pogodbe - pojasnilna dolžnost - informacijska dolžnost banke - dobra vera - slaba vera banke - monetarna politika - tuja sodna praksa - zavrnitev predlogaPredlog se zavrne.
VSRS Sklep II DoR 507/2021Vrhovno sodiščeCivilno-gospodarski oddelek, civilni senat12.01.2022predlog za dopustitev revizije - prekluzija - kreditna pogodba - ničnost kreditne pogodbe - skupni namen pogodbenikov - zavrnitev predloga za dopustitev revizijePogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
VSRS Sklep II DoR 461/2021Vrhovno sodiščeCivilno-gospodarski oddelek, civilni senat12.01.2022predlog za dopustitev revizije - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - nejasni pogodbeni pogoji - ničnost kreditne pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - zavrnitev predlogaPredlog za dopustitev revizije se zavrne.
VSL Sklep II Cp 958/2021Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek12.10.2021švicarski franki (CHF) - kreditna pogodba v CHF - valutna klavzula - valutno tveganje - Direktiva Sveta 93/13/EGS - ugovor zastaranja - zastaralni rok - dodatno zaslišanje - dopolnitev dokaznega postopka - pojasnilna dolžnost bankeKer sodišče prve stopnje ni zaslišalo edine predlagane priče, ki je sklenila kreditno pogodbo pri isti referentki kot tožnica, je storilo absolutno bistveno kršitev določb ZPP iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče tudi ni obravnavalo zavrnitve dokaznega predloga na način, kot je bila ta priča predlagana. Sodišče tudi ni obravnavalo pravilno ugovora zastaranja in ni ugotavljalo, kdaj naj bi tožnica izvedela tako za nepoštenost pogodbe oziroma ničnost, ampak se je osredotočilo le na to, kdaj je bilo drugo najvišje zvišanje kreditnega obroka.
VSL Sklep I Cp 941/2021Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek24.11.2021garancija za brezhibno delovanje prodane stvari - poslovna odškodninska odgovornost - škoda zaradi nemožnosti uporabe vozila - kršitev pogodbene obveznosti - odškodninska odgovornost zaradi kršitve pogodbene obveznosti - nadomestno vozilo - neuporaba vozila - denarna odškodnina - premoženjska škoda - povrnitev premoženjske škode - neizpolnitev pogodbene obveznosti - obvezna garancija - načelo popolne odškodnine - pozitivni pogodbeni interesŠkoda pri kršitvah pogodbene obveznosti se praviloma kaže v obliki stroškov, ki so pogodbi zvesti stranki nastali zaradi kršitve pogodbe oziroma ji ne bi nastali, če bi druga stranka v celoti pravočasno in pravilno izpolnila svojo pogodbeno obveznost. Nastanek škode zaradi neuporabe avtomobila bi toženka lahko preprečila le tako, da bi tožnici za čas popravila oziroma za čas reševanja zahtevka za garancijo omogočila uporabo drugega vozila. Toženka je tožnici to omogočila le v prvem letu po zahtevku iz naslova garancije, v obdobju po tem pa ji je dolžna povrniti škodo, ker avtomobila ni mogla uporabljati. Škoda zaradi nemožnosti uporabe avtomobila so stroški najema drugega avtomobila. Škoda zaradi neuporabe vozila začne nastajati z dnem, ko ga oškodovanec ni več mogel uporabljati oziroma, v konkretnem primeru, z dnem, ko je toženka tožnici odvzela nadomestno vozilo in traja, kot to izhaja iz zgoraj navedenih zakonskih določil, do izvršitve njene obveznosti...
VSRS Sklep II DoR 441/2021Vrhovno sodiščeCivilno-gospodarski oddelek, civilni senat09.02.2022predlog za dopustitev revizije - institucionalno varstvo - socialnovarstvene storitve - domska oskrba - plačilo stroškov institucionalnega varstva - stroški mesečne nege in oskrbe - plačilo stroškov - doplačilo - pogodbena avtonomija - pogodbena volja - formularna izjava - nejasna določila - dopuščena revizijaRevizija se dopusti glede vprašanj: - Ali izjava z dne 18. 12. 2000 zajema tudi zavezo za plačilo povečanja oskrbe za dodatno oskrbo ali zgolj dvig cene oskrbe dogovorjene ob sprejemu? - Ali je pri razlagi sporne izjave treba upoštevati določilo 83. člena Obligacijskega zakonika in jo razlagati v korist stranke, ki je ni sestavljala?
VSRS Sklep II Ips 78/2021Vrhovno sodiščeCivilno-gospodarski oddelek, civilni senat09.02.2022izvršba za izterjavo denarne terjatve - predpostavke za izvršbo na podlagi izvršljivega notarskega zapisa - predhodno vprašanje v postopku izvršbe - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kredit v CHF - valutna klavzula v CHF - valutno tveganje - varstvo potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami - odločanje o ugovoru zoper sklep o izvršbi - ugovor nepoštenih pogodbenih pogojev - načelo formalne legalitete - ničnost kreditne pogodbe - odlog izvršbe - dopuščena revizija - ugoditev revizijiOb upoštevanju posebne narave notarskega zapisa kot izvršilnega naslova se s spremembo 71. člena ZIZ omogoča odlog izvršbe na predlog dolžnika ali po uradni dolžnosti v primerih, ko dolžnik potrošnik vloži tožbo na neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa, pri tem pa se ne odstopa od načela stroge formalne legalitete. Sodišče mora postopek s tako tožbo izvesti kot prednostno zadevo brez odlašanja. Sodišče varuje dolžnika potrošnika tudi tako, da ga v primerih, ko tožbe še ni vložil in ni očitno, da dolžnik nima izgledov za uspeh s tožbo, na vložitev tožbe napoti, izvršbo pa v tem času odloži.
VSM Sklep I Cp 840/2021Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek16.11.2021vprašanje za predhodno odločanje Sodišču Evropske unije - pogoji za prekinitev postopkaSodišče prve stopnje je na podlagi zaključka, da je njegova odločitev v obravnavani zadevi odvisna od odločitve SEU o predhodnem vprašanju glede razlage prava Evropske Unije, ki ga je postavilo sodišče druge stopnje v zadevi I Cp 889/2020 s sklepom z dne 8.6.20211, z izpodbijanim sklepom ob smiselni uporabi 113.a člena ZS in 206. člena ZPP prekinilo predmetni pravdni postopek do prejema predhodne odločbe oziroma do odgovora SEU na predhodno vprašanje.
VSM Sodba I Cp 832/2021Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek08.03.2022pogodba o leasingu - razdrtje pogodbe o finančnem leasingu - odškodnina zaradi kršitve pogodbenih obveznostiGlavna obveznost leasingojemalca je redno in pravočasno plačevanje leasinških obrokov. Pozitivni pogodbeni interes je enak razliki med vsoto stroškov nabave predmeta, stroškov financiranja, drugih stroškov ter dobička in že plačanimi leasinškimi obroki ter morebitnimi drugimi vnaprejšnjimi plačili leasingojemalca. Odškodnina pa ne sme presegati škode. Zaradi razdrtja pogodbe leasingodajalec ne sme biti v boljšem položaju od tistega, v katerem bi bil, če ne bi prišlo do razdrtja pogodbe. Res je, da se je toženka sklicevala na ničnost pogodbenih določil o obračunu stroškov hrambe, kot navaja pritožba, vendar tega prizadevanja ni podprla niti s konkretno utemeljitvijo (npr. kakšno bi bilo sorazmerno nadomestilo oziroma kakšni bi bili primerni/dejanski stroški hrambe) niti z dokaznimi predlogi, zato jih tako sodišče prve stopnje kot pritožbeno sodišče ni moglo presoditi.
VSRS Sklep II DoR 247/2020Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.11.2020dopuščena revizija - potrošniška kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - kredit v CHF - ničnost - valutno tveganje - neupravičena pridobitev - kondikcija - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - zastaranje kondikcijskega zahtevkaRevizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna odločitev nižjih sodišč, kdaj prične teči zastaralni rok za kondikcijski zahtevek tožnice kot kreditojemalke, ki je posledica zatrjevane ničnosti kreditne pogodbe, sklenjene v švicarskih frankih.
VSL Sodba II Cp 228/2020Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek21.05.2020kredit - kreditna pogodba - potrošniška kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - pogodba o dolgoročnem posojilu - posojilo v tuji valuti - kredit v CHF - valutna klavzula - valutno tveganje - pojasnilna dolžnost - ničnost pogodbe - oderuška pogodba - causa credendi - prosto urejanje pogodbenih razmerij - varstvo potrošnikov - nepošteni pogodbeni pogoji - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - enaka vrednost vzajemnih dajatev - razveza pogodbe - dokazna ocena - pacta sunt servanda - pojasnilna dolžnost bankeIzpolnitev pojasnilne dolžnosti ne more biti odvisna od zainteresiranosti (sodelovanja) potrošnika. Banka je namreč dolžna pojasnilno dolžnost opraviti v vsakem primeru, in sicer v obsegu, ki se zahteva za standard povprečnega potrošnika (torej celo, če bi kreditojemalec že sam imel višjo raven strokovnega znanja).
VSM Sklep I Ip 877/2020Višje sodišče v MariboruIzvršilni oddelek15.12.2020kredit v CHF - valutno tveganje - nepošteni pogodbeni pogoji - bančno poslovanje - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - načelo formalne legalitete - pojasnilna dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - načelo socialne države - solidarnost - varstvo šibkejše stranke - socialna funkcija lastnine - omejitev pogodbene avtonomije - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - javni red - ničnost kreditne pogodbe - predpostavke za izvršbo na podlagi izvršljivega notarskega zapisa - predhodno vprašanje v postopku izvršbe - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - varstvo potrošnikov - ugovor dolžnika - sprememba prvostopenjske odločitvePresoja nepoštenega pogodbenega pogoja, ki je po slovenskem pravu ničen (23. člen Zakona o varstvu potrošnikov - v nadaljevanju ZVPot), se nanaša na presojo, ali ima obravnavan notarski zapis učinek (pomen) izvršilnega naslova. Sodišče druge stopnje je oblikovalo nov, omiljen pristop k razumevanju načela formalne legalitete (glede vezanosti na izvršilni naslov), ki v potrošniškem razmerju, obseženem v neposredno izvršljivem notarskem zapisu, dopušča izvršilnemu sodišču presojo nedopustnih (nepoštenih) pogojev, ki niso skladni z (domačim) javnim redom (prisilnimi predpisi). V okviru zagotavljanja visoke ravni varstva potrošnikov sta temeljna cilja učinkovita vzpostavitev enakosti v podrejenem razmerju in odvrnitev ponudnikov od nadaljnje uporabe nepoštenih pogojev (zagotoviti t. i. odvrnitveni učinek). Navedene cilje zasleduje načelo varstva šibkejšega, ki bistveno vpliva na vsebino temeljnega procesnega načela varstva dolžnika, ki svojo vsebino črpa v...
VSC Sodba Cp 270/2020Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek15.10.2020denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - napaka izdelka - vzročna zveza - odgovornost proizvajalca - mejni prag zadostne verjetnosti - odgovornost za škodo - ekskulpacijski razlog - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnineSodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je izdelek - vgrajena kolčna proteza Profemur-Z imela napako in da je do zloma prišlo zaradi neustreznega materiala. Kolčna proteza ni ustrezala varnemu izdelku, saj njegova varnost ni bila takšna, kot jo je tožnik upravičeno pričakoval.
VSL Sodba II Cp 2081/2020Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek06.01.2021zavarovanje ao plus - zavarovalno kritje - splošni pogoji - poškodba rame - tuja pomoč - višina škode - pravična denarna odškodnina - nepošten pogodbeni pogojPogodbeni pogoji, ki krijejo le škodo zaradi telesnih poškodb vsakokratnemu vozniku in ne dodatno poškodovanih stvari, katere koli naj si že bodo, niso nepošteni. Smisel takega zavarovanja je v tem, da voznik ne glede na krivdo, torej tudi, če je za svoje poškodbe kriv sam, kot je bila tožnica, ki ji je pri vožnji spodrsnilo in je padla, dobi za svoje telesne poškodbe odškodnino. Splošni pogoji, ki odrekajo kritje zahtevkov za škodo zaradi poškodovanja stvari, so tako glede na namen samega zavarovanja tudi laičnemu bralcu jasni.
VSL Sklep I Cp 251/2020Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek01.02.2021varstvo potrošnikov - potrošniška kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - novacija - dopustnost podlage - ničnost pogodbe - nejasni pogodbeni pogoji - nepošten pogodbeni pogoj - ekonomske posledice pogodbenega pogoja - pojasnilna dolžnost - informacijska dolžnost banke - način posredovanja informacij - načelo vestnosti in poštenja - slaba vera bankeRazumevanje sodišča prve stopnje, da samostojna presoja ničnosti prenovljenega pravnega posla ni dopustna, bi povsem izvotlilo namen pravila iz 326. člena OZ, kot nepravilno pa se izkaže (predvsem) v obravnavanem sporu, ko tožnika kot potrošnika zatrjujeta ničnost prenovljenih kreditnih pogodb in v katerem mora sodišče po uradni dolžnosti poudarjeno varovati šibkejšo stranko, potrošnika. V ospredju varstva potrošnikov ni le zasebni interes posameznega potrošnika v konkretnem razmerju, ampak se varuje javni interes, ki je predvsem dvig ravni in kakovosti življenja v EU. Stališče, da sodnega varstva ni mogoče odreči potrošniku, ki zatrjuje nepoštenost pogodbenega pogoja, ki je bil predmet novacije, razen če ta temu nasprotuje, je zavzelo tudi SEU v zadevi C-452/18 (sodba z dne 9. 7. 2020), Ibercaja Banko SA.
VSRS Sklep II DoR 336/2020Vrhovno sodiščeCivilno-gospodarski oddelek, civilni senat20.01.2021predlog za dopustitev revizije - stvarna napaka - neznatna napaka - pritiklina - nepravilna raba stvari - navodila za uporabo - listina v tujem jeziku - zavrnitev predloga za dopustitev revizijeKer niso izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP predlog tožene stranke zavrnilo.
VSRS Sklep II DoR 223/2020Vrhovno sodiščeCivilno-gospodarski oddelek, civilni senat03.03.2021predlog za dopustitev revizije - potrošniški kredit - hipotekarni bančni kredit - kredit v CHF - ničnost kreditne pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - informacijska dolžnost banke - predhodno vprašanje glede razlage prava EU - oderuštvo - nepošten pogodbeni pogoj - skrbnost dobrega strokovnjaka - povprečni potrošnik - valutno tveganje - skrbnost v pravnem prometu - dobrovernost - zavrnitev predlogaPredlog za dopustitev revizije se zavrne.

Izberi vse|Izvozi izbrane