Dokument Sodišče Oddelek Datum Institut Jedro VSL sklep I Cpg 770/07 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 20.09.2007 blagovna znamka - začasna odredba Tretjim osebam, ki nimajo soglasja imetnika blagovne znamke, ima slednji pravico prepovedati uporabo znaka na poslovni dokumentaciji, če bi tretji (kršitelj) uporabil znak na poslovni dokumentaciji za označevanje svojega blaga ali storitev. Enako velja za oglaševanje. Tretja oseba brez soglasja imetnika blagovne znamke ne sme za svoje blago in storitve, ki bi bile označene z blagovno znamko imetnika blagovne znamke le tega uporabljati v oglaševalske namene. VSRS Sklep II SM 1/2020 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 20.11.2020 svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - izvršba na podlagi verodostojne listine - posojilna pogodba - potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - nedopusten pogoj - ničnost izvršilnega naslova - sodna praksa SEU - spremembe zakonodaje - zavrnitev predloga Okrajno sodišče na Vrhniki je Vrhovnemu sodišču predlagalo izdajo svetovalnega mnenja glede vprašanja, ali je izvršilno sodišče ob upoštevanju Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. 4. 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah, sodne prakse Sodišča Evropske Unije (v nadaljevanju SEU), zlasti sodbe C-407/18 (Aleš in Jožef Kuhar proti Addiko Bank d. d.) in 23. in 24. člena ZVPot, dolžno po uradni dolžnosti preizkusiti potrošniško pogodbo, ki je sklenjena v obliki notarskega zapisa (ki glede na določbi 17. in 20a. Člena ZIZ predstavlja izvršilni naslov) z vidika ničnosti in obstoja verodostojne listine in ob ugotovitvi ničnosti, predlog za izvršbo zavrniti, ali pa le izvršbo odložiti do odločitve o ničnosti pogodbe s strani pravdnega sodišča na podlagi vložene tožbe dolžnikov.
V predlogu opozarja, da sta tudi po tem, ko je bila izdana sodba SEU v zadevi Kuhar, višji sodišči v Mariboru in Ljubljani o tem vprašanju v več odločbah zavzeli različni... Sklep II DoR 1/2014 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 15.05.2014 predlog za dopustitev revizije – pomembno pravno vprašanje – obstoj sodne prakse - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode – odgovornost proizvajalca – nevarna stvar - napake stvari – nevarne lastnosti stvari – eksplozija pri segrevanju mleka - zavrnitev predloga za dopustitev revizije Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. VSRS Sklep II DoR 1/2021 Vrhovno sodišče Civilno-gospodarski oddelek, civilni senat 21.04.2021 predlog za dopustitev revizije - varstvo potrošnikov - potrošniška kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - dopustnost podlage - ničnost pogodbe - nejasni pogodbeni pogoji - nepošten pogodbeni pogoj - ekonomske posledice pogodbenega pogoja - pojasnilna dolžnost - informacijska dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - slaba vera banke - oderuška pogodba - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - zavrnitev predloga Ker niso izpolnjeni zakonski pogoji, je Vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije zavrnilo. Sodba II Ips 1001/2008 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 17.05.2012 potrošniška prodajna pogodba – garancija za brezhibno delovanje stvari – obvezna garancija – razveza pogodbe – zahteva za zamenjavo stvari – nepomembna napaka – klikanje sklopke Tožnikov avtomobil nedvomno ima hibo, pomanjkljivost. Vendar sodeč po dejanskih ugotovitvah nižjih sodišč ta ni takšne narave, da bi lahko imela za posledico odstop od prodajne pogodbe in kondikcijo plačane kupnine. Dejstvo, da zaradi pokanja oziroma klikanja sklopke ne trpita ne uporabnost ne varnost avtomobila in je sporno vozilo mogoče brez težav uporabljati v skladu z njegovim namenom, razkriva, da gre za malenkostno, nepomembno napako oziroma neskladje s pogodbo. Tovrstne napake pa v skladu z načelom de minimis non curat lex kljub eventualnim nevšečnostim, ki jih utegnejo povzročiti, nimajo vpliva ne na veljavnost prodajne pogodbe ne na zahtevke, ki bi temeljili na njeni razvezi. VSL Sklep II Cp 1003/2020 Višje sodišče v Ljubljani Civilni oddelek 26.06.2020 pogodbeno razmerje - dvostransko obligacijsko razmerje - nejasno pogodbeno določilo - podaljšanje pogodbe - razlaga pogodbe - odpoved pogodbe - pristop v članstvo - pristopna izjava - materialno pogodbeno pravo Pritožnica utemeljeno opozarja na nejasnost določil pristopne izjave, ki se nanašajo na podaljšanje pogodbenega članstva. sodba in sklep U 1006/2003 Upravno sodišče Upravni oddelek 17.12.2003 inšpekcijski postopek Ker je tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe ugotovila, da je bil izdelek tožeče stranke v okviru tolerance, bi se morala ta ugotovitev odražati tudi v odločitvi tožene stranke v zvezi z izrekom prvostopenjske odločbe, ki se nanaša na stroškovne obveznosti tožeče stranke v zvezi z analizo, opravljeno s strani Zavoda za zdravstveno varstvo A. Sodba in sklep I Up 1008/2002 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 14.09.2005 ukrep tržne inšpekcije - prekoračitev dejavnosti - vidna označitev cene storitev - glavna obravnava - zahteva za izvedbo glavne obravnave Zaradi morebitne kršitve, ki jo sodišče stori s tem, da kljub zahtevi, da se opravi glavna obravnava, odloči na nejavni seji, je mogoče sodbo izpodbijati le v primeru, da je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe. VSM sodba I Cp 1008/2014 Višje sodišče v Mariboru Civilni oddelek 23.09.2014 načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - izvedba dokaza z ogledom Sodišče prve stopnje s tem, ko ni dopustilo dokaza s ponovnim ogledom spornega kamina po izvedencu in v prisotnosti toženca, ni kršilo načela kontradiktornosti, saj je bila tožencu dana možnost sodelovanja pri ogledu spornega kamina, zaradi okoliščin na njegovi strani pa je lahko svoja pojasnila in pripombe podal le izvedencu. VSK Sodba Cp 1010/2011 Višje sodišče v Kopru Civilni oddelek 27.03.2012 jamčevanje za stvarne napake – zahtevek na vrnitev sorazmernega dela plačane kupnine – zahtevek za znižanje kupnine – oblikovalno upravičenje – kondikcijski zahtevek za vračilo že plačanega – oblikovalna sodba – ugotovitvena tožba – nesklepčnost tožbe Ureditev jamčevanja za stvarne napake po ZVPot je v razmerju do Obligacijskega zakonika specialna, vendar ne ureja vseh vidikov uveljavljanja tovrstnih zahtevkov. Način, kako uveljaviti jamčevalne zahtevke, v ZVPot ni urejen, zato je potrebno uporabiti določbe OZ. Pri zahtevku na vrnitev sorazmernega dela plačane kupnine gre dejansko za zahtevek na znižanje kupnine, kar pomeni, da ima potrošnik oblikovalno upravičenje, da zahteva znižanje kupnine in šele nato kondikcijski zahtevek za vračilo že plačanega. Oblikovalno upravičenje za znižanje kupnine pa lahko doseže le z oblikovalno sodbo, s katero bi od sodišča dosegel spremembo sicer veljavne in zavezujoče pogodbe, tako da bi sodišče določilo nižjo kupnino. VSL Sodba II Cp 1012/2019 Višje sodišče v Ljubljani Civilni oddelek 29.04.2020 kredit v CHF - potrošniški kredit - hipotekarni bančni kredit - ničnost kreditne pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - informacijska dolžnost banke - predhodno vprašanje glede razlage prava EU - postopek pred Sodiščem Evropske unije (SEU) - oderuštvo - nepošten pogodbeni pogoj - skrbnost dobrega strokovnjaka - povprečni potrošnik - valutno tveganje - skrbnost v pravnem prometu - dobrovernost Pri sklepanju kreditnih pogodb se od banke kot strokovnjakinje zahteva visoka stopnja skrbnosti – skrbnost dobrega strokovnjaka. Od toženke, ki je bila v boljšem informacijskem položaju kot kreditojemalci, se zahteva, da skrbno opravi pojasnilno dolžnost: kreditojemalce mora seznaniti z vsemi pomembnimi informacijami, ki lahko vplivajo na njihovo odločitev ali in kakšno kreditno pogodbo bodo sklenili. Za pojasnilno dolžnosti banke izobrazba kreditojemalca ni pomembna; položaj tožnikov je treba ocenjevati v luči povprečnega potrošnika. Banka mora vsem kreditojemalcem posredovati vse znane informacije, ki omogočijo oceno ekonomskih vplivov spornega pogoja na njegove finančne obveznosti.
Ker je toženka ob sklepanju kreditne pogodbe ravnala v skladu z zahtevo dobre vere, sporni pogodbeni pogoj o prevzemu valutnega tveganja ni nepošten.
Od povprečno razumnega potrošnika se lahko pričakuje, da se zaveda, da gre pri sklepanju posla, ki vsebuje valutno tveganje, na katerega... Sklep II DoR 102/2013 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 19.09.2013 predlog za dopustitev revizije – odškodnina – zavajajoče oglaševanje – nepoštena poslovna praksa – podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost – Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah – neposredni učinki direktive – implementacija direktive - dokazno breme – obrnjeno dokazno breme Marca 2006, ko naj bi po trditvah tožnikov toženka zavajajoče oglaševala, rok za implementacijo Direktive o nepoštenih poslovnih praksah še ni potekel, zato navedena direktiva še ni mogla imeti neposrednega učinka. Zastavljeno vprašanje predpostavlja drugačno dejansko stanje, kot pa je bilo pravnomočno ugotovljeno, zato ne gre za pomembno pravno vprašanje, ki bi moglo vplivati na odločitev v konkretni zadevi. VSRS Sklep II DoR 104/2016 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 15.09.2016 dopuščena revizija - komisijska pogodba - motorno vozilo - stvarne napake - pravne napake - jamčevanje za napake - razpravno načelo - zatrjevana dejstva - priznanje dejstev Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sodišče ob komitentovem priznanju, da je prevzel vse obveznosti iz naslova jamčevanja za pravne in stvarne napake, lahko zaključi, da med njim in kupcem ne obstoji nobeno razmerje in da kupec nima nobenih pravic do komitenta. Sodba I Up 1043/2002 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 14.09.2005 ukrep tržnega inšpektorja - dovolitev izvršbe Pritožbeni ugovor tožeče stranke, da izrek odločbe ni določen, ker vsebuje le tip oz. model proizvoda, ne pa tudi njegove serijske številke, se nanaša na pravilnost odločbe, ki se izvršuje, zato takega ugovora v tem - izvršilnem postopku ni mogoče upoštevati, saj bi ga morala tožeča stranka uveljavljati v pritožbenem postopku zoper odločbo organa prve stopnje, ki je v tem primeru izvršilni naslov. Sodba IV Ips 105/2008 Vrhovno sodišče Kazenski oddelek 18.12.2009 kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - nedostojno oglaševanje Prepovedne norme 12. in 12.a člena Zakona o varstvu potrošnikov, ki se nanašajo na (nedostojno) oglaševanje blaga in storitev, ne posegajo v obseg avtorskega delovanja, niti v pravice avtorja oziroma naročnika do objave, niti v distribucijo oglaševanega blaga. VSL Sodba I Cp 1056/2021 Višje sodišče v Ljubljani Civilni oddelek 10.09.2021 varstvo potrošnikov - potrošniška kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - tuja valuta - valuta obveznosti (valutna klavzula) - glavni predmet pogodbe - nepoštenost pogodbenega določila - nepošten pogodbeni pogoj - valutno tveganje - pojasnilna dolžnost banke - informacijska dolžnost banke - Direktiva Sveta 93/13/EGS - ničnost kreditne pogodbe - ničnost kot sankcija za kršitev - ničnost kot skrajna sankcija - oderuška pogodba - oderuške obresti - spremenjene okoliščine - razveza ali sprememba pogodbe - trditveno in dokazno breme stranke Vrhovno sodišče RS je že pojasnilo, da imajo tako kreditne pogodbe v tuji valuti kot kreditne pogodbe z valutno klavzulo v bistvenem enak namen in je zato pri presoji njihove morebitne ničnosti treba izhajati iz enakih izhodišč. Tako po pravu EU kot v slovenskem pravu je presoja (ne)poštenosti pogodbenih pogojev, ki pomenijo glavni predmet pogodbe (tak je tudi pogoj o vračilu kredita v tuji valuti), mogoča. Nepoštenost pogodbenega pogoja oziroma glavnega predmeta pogodbe je sankcionirana z ničnostjo spornega določila ali celotne pogodbe. Pri tem je treba najprej ugotoviti, ali je sporni pogodbeni pogoj jasen in razumljiv, torej ali je kreditodajalec pojasnilno dolžnost ustrezno in celovito izpolnil. Če je odgovor pozitiven, je nadaljnja presoja (ne)poštenosti glavnega predmeta pogodbe izključena; v nasprotnem primeru se opravi še slednja. Pri presoji (ne)poštenosti je treba presoditi predvsem to, ali je banka ravnala v dobri veri in ali je ob sklenitvi pogodbe obstajalo... UPRS sodba in sklep U 106/2001 Upravno sodišče Upravni oddelek 27.11.2002 oglaševanje prodaje stanovanj - ukrep tržnega inšpektorja Dejstvo, da v oglasu o prodaji stanovanj ni naveden podatek, da je zemljiškoknjižni vložek, v katerem so stanovanja vknjižena, opremljen s plombo, sam po sebi glede na to, da se stanovanja prodajajo s pisno pogodbo, v kateri mora biti navedeno celotno zemljiškoknjižno stanje, še ne pomeni zavajajočega oglaševanja. sodba U 1060/2001 Upravno sodišče Upravni oddelek 12.03.2003 ukrep tržnega inšpektorja Po ustaljeni novejši upravno - sodni praksi mora imeti ukrep inšpekcijskega organa podlago v konkretni zakonski določbi v primeru, da ukrep inšpektorja pomeni poseg v ustavno pravico subjekta. Za takšen inšpekcijski ukrep, kot je bil izrečen v konkretnem primeru (da mora tožeča stranka odpraviti nepravilnosti in pomanjkljivosti pri poslovanju in potrošniku na podlagi njegovega predplačila za storitev plačati obresti), bi torej morala biti podana določna zakonska podlaga. Tega kriterija določilo 13. člena ZTI ne izpolnjuje, zato je izpodbijana odločba nezakonita. To interpretacijo sodišča potrjuje tudi dejstvo, da je zakonodajalec inšpekcijski ukrep, ki je bil izrečen v konkretnem primeru, vključil v IX. poglavje ZVPot z zakonsko spremembo, ki pa je stopila v veljavo po izdaji prvostopenjske odločbe. VSL sodba III Cp 1062/2009 Višje sodišče v Ljubljani Civilni oddelek 03.06.2009 poslovna odškodninska odgovornost – vzročna zveza med nastalo škodo in kršitvijo pogodbe – višina škode pri kršitvi leasing pogodbe – pozitivni pogodbeni interes Če je tožena stranka kršila svoje obveznosti iz leasing pogodbe in je ta razdrta, je tožeči stranki dolžna povrniti škodo. Višina škode ustreza njenemu pozitivnemu pogodbenemu interesu – to je premoženju, ki bi stranki pripadalo, če bi bila pogodba pravilno izpolnjena, pri tem pa je potrebno upoštevati, da bo tako plačilo opravljeno prej (diskontiranje leasing obrokov), kot bi bilo ob pravilno izpolnjeni pogodbi, in odšteti vrednost predmeta leasinga, ki ga je leasingojemalec prejel. Sodba I Up 1063/2002 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 14.09.2005 ukrep tržne inšpekcije - reševanje reklamacije - neupravičeno zavrnjena zahteva potrošnika za vračilo zneska za plačano storitev Na podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega v upravnem postopku, in navedb tožeče stranke je sodišče prve stopnje imelo prav, ko je štelo, da obstoj napake ni bil sporen ter da je potrošnik zahteval vračilo plačanega zneska za opravljeno storitev, tožeča stranka pa je to zahtevo neupravičeno zavrnila. Ob tako ugotovljenih okoliščinah pa je inšpekcijski organ imel podlago za izdajo ukrepa po določbi 71. člena ZVPot. Sodba X Ips 1067/2005 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 19.02.2009 ukrep tržnega inšpektorja - tržna inšpekcija - označitev cene Če podjetje za blago oziroma storitev, ki jo ponuja, ne označi vidne cene (26. člen Zakona o varstvu potrošnikov - ZVPot), lahko tržni inšpektor ukrepa na podlagi 13. člena Zakona o tržni inšpekciji (ZTI). VSM Sodba I Cp 108/2021 Višje sodišče v Mariboru Civilni oddelek 09.03.2021 pogodba o zavarovanju odgovornosti - premoženjsko zavarovanje - civilna odgovornost - krožna žaga - poškodba prsta - nevarna dejavnost - splošni pogoji - nejasne določbe - izključitev zavarovalnega kritja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka Ker temelji obveznost toženke na pogodbi o zavarovanju odgovornosti, je z vidika obveznosti toženke, pravno nepomembno razlikovanje med objektivno in krivdno obliko odškodninske odgovornosti. Najprej je bistveno, katera tveganja sta pogodbenika vključila v zavarovalno pogodbo odgovornosti in katera tveganja sta na drugi strani izključila. Toženka - zavarovalnica v prvi vrsti ne odgovarja zato, ker bi bila "odškodninsko odgovorna" (objektivno ali subjektivno), temveč zaradi pogodbenega prevzema odgovornosti sklenitelja zavarovanja. VSRS Sklep II DoR 108/2021 Vrhovno sodišče Civilno-gospodarski oddelek, civilni senat 21.07.2021 predlog za dopustitev revizije - potrošniška kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - nepošten pogodbeni pogoj - ekonomske posledice pogodbenega pogoja - valutno tveganje - ničnost pogodbe - pojasnilna dolžnost - informacijska dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - slaba vera banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - tuja sodna praksa - zavrnitev predloga za dopustitev revizije Predlog se zavrne. VSL Sodba II Cp 1082/2021 Višje sodišče v Ljubljani Civilni oddelek 06.10.2021 kreditna pogodba - ničnost kreditne pogodbe - vsebina kreditne pogodbe - posojilo v tuji valuti - valutno tveganje - nepošten pogodbeni pogoj - dobra vera in poštenje - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - informacijska dolžnost banke - pojasnilna dolžnost banke - oderuškost - oderuška pogodba - elementi oderuštva - prepozne navedbe - uveljavljanje kršitve pravila o prekluziji - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - preizkus sodbe po uradni dolžnosti V skladu s prvim odstavkom 24. člena ZVPot se pogodbeni pogoji štejejo za nepoštene, če: - v škodo potrošnika povzročijo znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank ali - povzročijo, da je izpolnitev pogodbe neutemeljeno v škodo potrošnika ali - povzročijo, da je izpolnitev pogodbe znatno drugačna od tistega, kar je potrošnik utemeljeno pričakoval ali - nasprotujejo načelu poštenja in vestnosti. V skladu s 3. členom Direktive 93/13 velja pogodbeni pogoj, o katerem se stranki nista dogovorili posamično, za nepoštenega, če v nasprotju z zahtevo dobre vere v škodo potrošnika povzroči znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank.
Nasprotovanje dobri veri, ki v škodo potrošnika povzroči znatno neravnotežje v pravicah in obveznostih strank v pričujoči zadevi, ni podano.
Zakaj je napačno stališče sodišča prve stopnje, da so bile prepozne pritožničine navedbe o vrsti tečaja, ki se uporabi za izračun protivrednosti... Sodba I Up 1085/2001 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 09.10.2003 ukrep tržnega inšpektorja - reševanje reklamacije - neutemeljena zavrnitev zahteve potrošnika Potrošnikova zahteva za vrnitev zneska za plačano blago z napako je bila neupravičeno zavrnjena, zato je inšpektor na potrošnikov predlog z odločbo odredil, da se zahtevi ugodi. UPRS Sodba II U 251/2016-11 Upravno sodišče Upravni oddelek 10.10.2018 varstvo potrošnikov - ukrep tržnega inšpektorja - nepoštena poslovna praksa - potrošniški kredit Zaračunavanje stroška upravljanja zapadlega neplačanega dolga in premije za prevzem tveganja neplačila kredita, v primeru nepravočasnega plačila kredita v znesku, ki bistveno presega znesek zamudnih obresti, predstavlja poskus obida 27.a člena ZVPot. VSL sodba II Cp 1106/2004 Višje sodišče v Ljubljani Civilni oddelek 13.04.2005 odgovornost za napake Tožnik je dokazal tako napako pri funkcioniranju zračne blazine,
vgrajene v osebni avtomobil, kot tudi nastalo škodo. Svoj zahtevek je
uveljavljal na podlagi določil Zakona o varstvu potrošnikov. Ureditev
odgovornosti po določilih ZVPot je deloma širša kot po 179. členu
Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, saj pojem proizvajalca stvari
obsega tudi uvoznika izdelka (5. odstavek 1. člena ZVPot). VSL Sodba II Cp 111/2021 Višje sodišče v Ljubljani Civilni oddelek 17.02.2021 zamudna sodba - vložitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - rok za odgovor na tožbo - pretrganje roka - terjatev iz naslova stroškov opominjanja - razdelilnik stroškov - nedopustnost uveljavljanja pritožbenega razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja Kar se tiče podlage in višine stroškov opominov, pritožba nima prav, da v tem delu niso izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe. Tožnik je tožbi priložil razdelilnike stroškov za posamezne mesece, ki vsebujejo med ostalim tudi stroške opominjanja. Toženka na tožbo ni pravočasno odgovorila, zato se šteje, da so v tožbi navedena dejstva resnična. VSL sklep II Cpg 1126/2015 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 16.09.2015 odstop od pogodbe – dogovor – dokazovanje – obličnost Pogodbeni stranki sta se zaradi lažjega dokazovanja dogovorili, da bosta dopolnitve pogodbe sklepali v pisni obliki, ni pa zaradi tega ničen vsak dogovor, ki ni sklenjen v takšni obliki. Stranka zato lahko dokaže obstoj ustnega dogovora. UPRS sodba I U 1144/2012 Upravno sodišče Upravni oddelek 12.03.2013 varstvo potrošnikov – ukrep tržnega inšpektorja – nepošteni pogodbeni pogoji – odstop od pogodbe – prepoved prodaje blaga Obravnavanimi izdelki spadajo v blagovno skupino „posteljnina“ in so kljub osebni uporabi primerni za vračilo. Posledično tej ugotovitvi pa je dolžan prodajalec oblikovati pogoje prodaje tako, da potrošniku omogoči pravico do odstopa od pogodbe. VSL sodba I Cp 1145/2013 Višje sodišče v Ljubljani Civilni oddelek 13.11.2013 odgovornost za škodo – odgovornost za izdelek – odgovornost proizvajalca stvari z napako – stvar z napako – nevarne lastnosti stvari – skrbnost dobrega strokovnjaka – dolžno ravnanje potrošnika – upoštevanje navodil za uporabo Proizvajalec je z vidika dolžne lastne skrbnosti dobrega strokovnjaka upravičen pričakovati, da bo tudi potrošnik ravnal s skrbnostjo dobrega gospodarja pri uporabi stvari, ki jo proizvajalec daje v promet, kar pomeni tudi to, da bo potrošnik upošteval navodila za uporabo.Ni mogoče terjati od proizvajalca, da bi moral računati tudi z vsakršnim neskrbnim (neprevidnim in nepravilnim) ravnanjem potrošnika (ki brez razloga ne upošteva jasnih navodil za uporabo) ter ga opozarjati, da lahko pride ob neupoštevanju navodil za uporabo v zelo redkih primerih do pregretja mleka in njegovega izbrizga ter nastanka škode. VSC Sodba PRp 117/2017 Višje sodišče v Celju Oddelek za prekrške 09.01.2018 načelo zakonitosti - izrek odločbe o prekršku - konkretizacija prekrška - agresivna poslovna praksa V kaznovalnem pravu (področje kaznivih dejanj in prekrškov) je ključno spoštovanje načela zakonitosti in s tem določenosti tudi v prekrškovnem materialnem pravu, katerega namen je preprečiti samovoljno in arbitrarno uporabo državnega sankcioniranja v primerih, ki ne bi bili vnaprej točno opredeljeni, kajti v primeru, če se storilcu očita storitev prekrška, ki ne izpolnjuje katerega od zakonskih znakov prekrška, ki je opredeljen v materialnem predpisu, je na ta način prekršeno načelo zakonitosti iz prvega odstavka člena 28 Ustave RS, to načelo pa se tudi na področju prekrškovnega prava izraža z večkrat v sodni praksi obrazloženo zahtevo po konkretizaciji zakonskih znakov v opisu protipredpisnega ravnanja odločbe prekrškovnega organa oziroma sodišča, ki odloča v prekrškovni zadevi.
Odločba prekrškovnega organa mora poleg abstraktne pravne norme, vsebovati tudi opis dejanja, s katerim je prekršek storjen, torej kraj in čas storitve, način storitve ter... VSL sodba I Cp 1174/2016 Višje sodišče v Ljubljani Civilni oddelek 29.06.2016 pogodba o finančnem leasingu – kupoprodajna pogodba – ničnost – poroštvo – pravni interes za ugotovitev ničnosti – načelo vestnosti in poštenja – lex commissoriae – stroški postopka – sosporniki Prva tožena stranka je v zavarovanje svoje terjatve do druge tožene stranke (in posledično do tožnika kot poroka drugi toženi stranki) pridobila lastninsko pravico na tožnikovi nepremičnini v nasprotju s prisilnimi predpisi, in sicer že ob sami izročitvi denarnega zneska – pred zapadlostjo terjatve, ki jo je imela do druge tožene stranke in tožnika kot njenega poroka. To ji je omogočilo, da bi bila ob zapadlosti terjatve s prejeto nepremičnino poplačana v večji meri, kot je znašal dolg. S tem je dosežen učinek komisornega dogovora. Prepovedoval ga je 69. člen v času sklenitve obeh pogodb veljavnega ZTLR in sedaj veljavni 132. člen SPZ. VSM sodba I Cp 1175/2016 Višje sodišče v Mariboru Civilni oddelek 07.02.2017 pogodba o polaganju terase - potrošniška pogodba - nepravilnosti na položeni terasi - ustreznost tožbene trditvene podlage - garancijski zahtevek zoper prodajalca iz naslova proizvajalčeve garancije - odstop od pogodbe - kondikcijski zahtevek - tek zakonskih zamudnih obresti Tožnik je navedel, da se deske lomijo na več mestih, da se na določenih mestih pojavljajo neenotni razmiki, da so zaradi prejšnjih popravil vidni sledovi naknadnih montaž, da so se določene letve zlomile ali pa so zvite in da jih je napadla plesen. S tem je napake oziroma lastnosti terase dovolj jasno in določno opisal. Zahteva, da tožnik navede točno število in mesto zlomljenih desk, bi bila prestroga in neživljenjska. VSL Sodba in sklep I Cp 118/2020 Višje sodišče v Ljubljani Civilni oddelek 23.04.2020 spor majhne vrednosti - naročniška pogodba - naročniška pogodba za mobilni telefon - naročniška pogodba za uporabo gsm omrežja - splošni pogoji - seznanjenost s splošnimi pogoji Ker je toženec obe pogodbi podpisal, je s tem potrdil prejem splošnih pogojev kot prilogo k pogodbama. VSK sodba I Cp 1185/2006 Višje sodišče v Kopru Civilni oddelek 21.11.2006 pravica uporabljati svoj jezik - izvajanje dvojezičnosti na narodnostno mešanem območju Tožeča stranka je pravna oseba zasebnega prava in ne opravlja javne službe.
V tem pogodbenem razmerju ima sicer toženka pravico uporabljati svoj (italijanski) jezik, ni pa predpisana obveznost tožeče stranke, da svojo terjatev iz tega razmerja izkazuje v italijanskem jeziku, in to tudi v primeru, če bi bilo mogoče šteti, da je tožeča stranka takšen gospodarski subjekt, ki je dolžan pri svojem poslovanju spoštovati določila Zakona o varstvu potrošnikov. Z odločbo Ustavnega sodišča U-I-218/04 je bilo namreč zadržano izvajanje tistega določila zakona, ki nalaga podjetjem pri poslovanju s potrošniki na območju, kjer živi avtohtona italijanska narodna skupnost, poslovanje v njihovem jeziku. VSC Sodba Cp 119/2020 Višje sodišče v Celju Civilni oddelek 29.04.2020 odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - nedovoljeno zbiranje osebnih podatkov - hramba podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju - informacijska zasebnost S tem, ko je tožena stranka hranila prometne podatke prednaročniške m. storitve, ni ravnala protipravno. VSL sklep I Cpg 1193/2012 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 06.02.2013 neupravičena obogatitev - pogodba o naročilu - pogodba o posredovanju potovanja - odgovornost ladjarja in turistične agencije - odgovornost za neuspelo potovanje Pravdni stranki nista nastopali v vlogi prodajalca oziroma kupca križarjenja. Med njima pa ni bila sklenjena niti pogodba o posredovanju potovanja. Takšna opredelitev je napačna zato, ker ne gre za razmerje med turistično agencijo in potnikom (temveč za dve turistični agenciji). Določba, po kateri agencija potniku odgovarja za izpolnitev oseb, ki izvršujejo s potovanjem povezane storitve, v obravnavanem primeru zato ne pride v pošev. UPRS sodba I U 1199/2015 Upravno sodišče Upravni oddelek 10.08.2016 ukrep tržnega inšpektorja – varstvo potrošnikov – fikcija vročitve – nepošten pogodbeni pogoj – zavarovalna pogodba Sporno določilo splošnih pogojev tožnici omogoča, da v primeru, da zavarovalec priporočene pošiljke ne dvigne, šteje, da je opomin prejel z dnem prejetja pošiljke na pošto. To pa ustvarja fikcijo, ki je v nasprotju z namenom določbe drugega odstavka 969. člena OZ, saj gre za določbo, ki za nastop zahteva vedenje zavarovalca, da bo zaradi neplačila premije lahko nastopila zakonska sankcija odstopa od pogodbe. Določba splošnih pogojev je zato v nasprotju z namenom določbe drugega odstavka 969. člena OZ, saj gre za ureditev, ki jo določba drugega odstavka 969. člena OZ ne dopušča, ker je namen določbe v obvestitvi zavarovalca o sankciji. VSRS Sklep II Ips 12/2019 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 27.02.2020 prodajna pogodba - nakup rabljenega vozila - kritni kup - stvarne napake - notifikacijska dolžnost - primeren dodatni rok - odprava napak s strani kupca - odprava napak na lastne stroške - menjava motorja - nesorazmernost stroškov - pavšalni ugovor - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave - sodba presenečenja - dopuščena revizija Ob analogni uporabi tretjega odstavka 639. člena OZ ima kupec pri prodajni pogodbi pravico odpraviti napako na stroške prodajalca, če prodajalec v primernem roku te napake ne odpravi sam. To lahko kupec stori le, če je poprej pustil prodajalcu primeren dodaten rok, da napako sam odpravi. Ni pa mu dolžan pustiti dodatnega roka za odpravo napake, če mu je prodajalec po obvestilu o napakah sporočil, da je ne bo odpravil, ali če iz okoliščin danega primera očitno izhaja, da je prodajalec niti v dodatnem roku ne bo mogel odpraviti.
Sodišče na vprašanje morebitne nesorazmernosti stroška kritnega kupa napram plačani kupnini ne pazi po uradni dolžnosti, ampak le na ugovor prodajalca. Zgolj pavšalno prerekanje višini tožbenega zahtevka ne zadošča. Zato tudi pritožbeno sodišče v konkretnem primeru, ko takega ugovora niti na prvi stopnji niti v pritožbi ni bilo in sodišče prve stopnje tega v postopku sploh ni ugotavljalo, nesorazmernosti ne more ugotoviti sámo zgolj v... UPRS Sodba IV U 176/2016-12 Upravno sodišče Upravni oddelek 15.11.2018 inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - varstvo potrošnikov - agresivna poslovna praksa - nepoštena poslovna praksa Sodišče pritrjuje ugotovitvi tožene stranke, da je zaračunavanje stroška upravljanja zapadlega neplačanega dolga, ki ga tožnica potrošnikom zaračunava v primeru nepravočasnega poplačila kredita, bistveno višje od zneska zamudnih obresti, kar predstavlja poskus obida 27.a člena ZVPot. Ravnanje tožnice zato v delu, ki se nanaša na zaračunavanje stroškov upravljanja kredita in stroškov odškodnine, predstavlja nepošteno poslovno prakso, ki se šteje za agresivno (8. člen ZVPNPP), tudi zato, ker njeno ravnanje nasprotuje zahtevam poklicne skrbnosti in bistveno izkrivlja ali bi lahko izkrivljala ekonomsko obnašanje povprečnega potrošnika. Sklep II DoR 121/2011 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 05.10.2011 dopuščena revizija – pogojevanje izročitve stanovanja – vnaprejšnje plačilo kupnine – plačilo obresti od predplačil - varstvo potrošnikov – javni sklad kot prodajalec – opravljanje pridobitne dejavnosti – uporaba ZVPot – pomembno pravno vprašanje Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja ali za toženo stranko veljajo določbe ZVPot, ter glede pravnega vprašanja ali je tožena stranka v konkretnih primerih pogojevala izročitve stanovanj s predhodnim plačilom kupnine. VSL sodba in sklep I Cp 1214/2012 Višje sodišče v Ljubljani Civilni oddelek 21.11.2012 naročniško razmerje za paket – aneks k pogodbi – naročnina – pogodbena zaveza o neprekinitvi naročniškega razmerja pred potekom 24 mesecev – enostranska odpoved naročniškega razmerja – plačilo zapadlega zneska naročnine – plačilo sorazmernega zneska ugodnosti – nepoštenost pogodbenega določila – pogodbena kazen Ni sporno, da je toženka s podpisom pogodbe sprejela sporno pogodbeno določilo glede obveznosti plačila sorazmernega zneska ugodnosti. Vendar je toženka obrazloženo navajala, da je takšna pogodbena določba nična v luči določb ZVPot. Sodišče prve stopnje je, štelo, da pogodbeno določilo, ki jo je obravnavalo kot pogodbeno kazen, ni nično. Ob ustrezni trditveni podlagi toženke sploh ni ugotavljalo, ali so podane okoliščine v luči določb o ničnosti nepoštenih pogojev iz 24. člena ZVPot. VSL sodba I Cp 1214/2013 Višje sodišče v Ljubljani Civilni oddelek 23.10.2013 pogodba o delu - jamčevalni zahtevki - očitna napaka – grajanje napak – ugovor znižanja plačila – primeren dodaten rok Ker toženec ni pravočasno reklamiral napak in omogočil tožniku, da jih odpravi in mu za odpravo tudi ni določil roka, njegov ugovor na znižanje plačila ni upošteven. VSL Sodba I Cp 1218/2017 Višje sodišče v Ljubljani Civilni oddelek 20.12.2017 kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - nastanek hipoteke na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - vsebina kreditne pogodbe - posojilo v tuji valuti - pogodbeni pogoji - nepošten pogodbeni pogoj - ničnost pogodbenega določila - informacijska dolžnost banke - Direktiva Sveta 93/13/EGS - sodba Sodišča EU C-186/16 - vsebina pojasnilne dolžnosti - denarne obveznosti - valorizacija denarnih obveznosti - valutna klavzula v CHF - valutno tveganje - neveljavnost pogodb - nične pogodbe - posledice ničnosti Kredit v tuji valuti sam za sebe ne predstavlja tipskega (oziroma s strani podjetja vnaprej pripravljenega) pogoja, ampak gre za posamičen dogovor (o glavnem predmetu pogodbe). Vendar pa je lahko zaradi neustreznega postopanja (opustitve) podjetja nedovoljen tudi dogovor (pogoj), ki se nanaša oziroma je povezan z glavnim predmetom (torej bistvenim elementom) pogodbe. Tako je Sodišče EU ob razlagi drugega odstavka 4. člena Direktive Sveta 93/13/EGS v odločbah sprejetih v zadevah C-26/13 z dne 30. 4. 2014 in C-186/16 z dne 20. 9. 2017 (med drugim) poudarilo, da jasnost pogodbenega pogoja o glavni stvari (kot predpostavke njegove dopustnosti) ne zajema le njegove slovnične razumljivosti, ampak se razteza tudi na pojasnilo okoliščin (delovanja mehanizma), ki potrošniku omogočajo oceno ekonomskih posledic, ki iz njega izhajajo. V sodbi C-186/16 je pojasnilo, da zahteva po določenosti pogodbenega pogoja v jasnem (razumljivem) jeziku predpostavlja, da morajo pri kreditnih pogodbah... VSL Sodba II Cp 1231/2021 Višje sodišče v Ljubljani Civilni oddelek 17.08.2021 nepošten pogodbeni pogoj - kredit v CHF - pojasnilna dolžnost banke - varstvo potrošnikov - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - ničnost pogodbe - enotna sodna praksa - prenos direktive Tožena banka ni vedela niti ni mogla predvideti, da se bo tečaj CHF verjetno povečal tako, da bo v dobi odplačevanja zadevnega kredita dejansko še močneje obremenil tožnico (zlasti tako, da se bo trajno, ali pa tako, da se bo močno in nenadno povečal). Tega tožnica ni dokazala. Treba je dodati še, da nikakor ni pojasnjeno, kako naj bi šlo to (špekulativno) banki sploh v korist. VSL sodba II Cp 123672013 Višje sodišče v Ljubljani Civilni oddelek 09.10.2013 nepravilno opravljene storitve turistične agencije - odškodnina za duševne bolečine zaradi prikrajšanja počitniškega užitka - nepoštene poslovne prakse - povprečni potrošnik Sodišče Evropske unije v ustaljeni sodni praksi razume povprečnega potrošnika kot običajno (razumno) obveščeno, razumno pozorno in pazljivo osebo (v določenem družbenem, jezikovnem in kulturnem prostoru).Trditve o nevšečnostih ob reševanju reklamacije in ugotovitve o obsegu pretrpljene škode v povezavi z intenzivnostjo ugotovljene nevšečnosti ne dosegajo intenzivnosti trpljenja, nujne za prisojo denarne odškodnine za (katerokoli obliko) nepremoženjske škode na podlagi splošnih določb odškodninskega prava.Ker sta bila tožnika primerno seznanjena z vsemi relevantnimi informacijami, ki se tičejo konkretnega turističnega aranžmaja, postopek pa ni pokazal, da toženec ne bi izpolnil svojih pogodbenih obveznosti, tožencu tudi ni mogoče očitati zavajajočega oglaševanja. UPRS sodba III U 124/2012 Upravno sodišče Upravni oddelek 20.09.2013 inšpekcijski ukrep – ukrep tržnega inšpektorja – varstvo potrošnikov – zavajajoča poslovna praksa – sezonska razprodaja - cena Tožeča stranka je pred začetkom sezonske razprodaje končala totalno razprodajo, ki je trajala od 10. 11. 2011 do 7. 1. 2012. Dne 7. 1. 2012 je cene izdelkov (za 1 dan, pa še to nedelja), zvišala na nivo, ki je veljal pred 10. 11. 2011 in jih nato 9. 1. 2012 na dan začetka sezonske razprodaje znižala na ceno, po kateri se je nato izdelek prodajal na sezonski razprodaji. Navedeno dejansko stanje utemeljuje sklepanje, da je tožeča stranka pred pričetkom sezonske razprodaje ceno dvignila izključno z namenom, da bi potrošnikom lahko prikazala znižanje in s tem povečala prodajo izdelkov v sezonski razprodaji, kar predstavlja zavajajočo poslovno prakso. VSL Sodba II Cp 1240/2018 Višje sodišče v Ljubljani Civilni oddelek 28.11.2018 kreditna pogodba - potrošniška kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - posojilo v tuji valuti - tuja valuta - valutno tveganje - valutno razmerje - načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij - nepošteni pogodbeni pogoji - načelo vestnosti in poštenja - pojasnilna dolžnost banke - informacijska dolžnost banke - ničnost pogodbe - sklenitvena faza pogodbe Prvi toženki so bila ob sklenitvi kreditne pogodbe primerno pojasnjena vsa tveganja ter prednosti in slabosti kredita v CHF. Ob danih informacijah je bila zmožna presoditi ekonomske posledice pogoja v pogodbi, ki je določal, da se odobri kredit v tuji valuti in način plačevanja mesečnih obrokov. Glavni pogoj pogodbe je bil jasen in razumljiv, stranka pa je z njim soglašala. Glede na ugotovljeno dejstvo, da je bilo toženki neposredno in na razumljiv način pojasnjeno, da lahko sprememba valutnega razmerja „požre razliko“ oziroma da se ji „podraži kredit“ na švicarske franke, pritožbeno sodišče pritrjuje razlogovanju prvostopenjskega sodišča, da nezapisano opozorilo v pogodbi ne pomeni ničnosti celotne pogodbe, saj je tožeča stranka svojo pojasnilno dolžnost korektno in popolno dejansko izvedla. VSL Sodba I Cp 1240/2020 Višje sodišče v Ljubljani Civilni oddelek 06.01.2021 povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - nesreča z motorjem/motornim kolesom - odgovornost za izdelek - napaka materiala - odgovornost proizvajalca - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - dokazno breme - izvedba predlaganih dokazov - izvedensko mnenje - postavitev več izvedencev - strokovna institucija kot izvedenec - dokazna ocena - dvom v pravilnost in popolnost mnenja - ponovitev dokazovanja z drugimi izvedenci - dopolnilno izvedensko mnenje Stranka, ki se z zavrnitvijo izvedbe dokaza ne strinja, mora to kršitev uveljaviti že v postopku pred sodiščem prve stopnje, v pritožbi pa mora substancirano navesti dejstva, zaradi katerih meni, da bi izvedba konkretnega dokaza lahko privedla do drugačne ugotovitve odločilnih dejstev oziroma drugačne rešitve spora. Pritožbeno sodišče na te kršitve ne pazi po uradni dolžnosti, zato mora pritožnik te kršitve izrecno in obrazloženo uveljavljati. Pritožnik mora navesti (ne dokazati) dejstva, ki kažejo, da so zaradi opustitve izvedbe dokaza odločilna dejstva ostala nedokazana in se sodišče prve stopnje iz tega razloga ni moglo opredeliti do vseh odločilnih dejstev, ki so materialnopravno odločilni za presojo (ne)utemeljenosti tožbenega zahtevka.
Tretji odstavek 4. člena ZVPot določa, da le v primeru, če proizvajalca izdelka ali uvoznika ni mogoče ugotoviti, se vsak dobavitelj izdelka šteje za proizvajalca, razen če v razumnem roku obvesti oškodovanca o tem,...
