Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 579cT16dnBvdCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJnNob3dUeXBlPXRhYmxlJm9yZGVyPXNjb3JlJmRpcmVjdGlvbj1kZXNjJnJvd3NQZXJQYWdlPTUwJnBhZ2U9Ng==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
UPRS Sodba I U 31/2019-9Upravno sodiščeUpravni oddelek19.05.2020izvršba - davčna izvršba - izvršba nedavčne denarne obveznosti - odločba tržnega inšpektorja - varstvo potrošnikovS pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi je mogoče uveljavljati ugovor, da je obveznost v celoti ali delno prenehala po izdaji izvršilnega naslova in pred izdajo sklepa o davčni izvršbi. Ta ugovor je tožnik v pritožbenem postopku uveljavljal z navedbo, da je obveznost po izvršilnem naslovu prenehala na drugi podlagi (s sklenitvijo in izpolnitvijo dogovora o ureditvi medsebojnih razmerij). V tej zvezi izpolnitev obveznosti v višini 11.000,00 EUR ni sporna, saj obveznost v tem delu ni predmet izterjave po izpodbijanem sklepu. Spora tudi ni, da obveznost v preostalem delu (v znesku 1.800,01 EUR) v času izdaje izpodbijanega sklepa ni bila poravnana. Tožnik namreč zatrjuje, da je prenehala po dogovoru s potrošnico, kar v postopku davčne izvršbe ni pravno upoštevno, saj stranke ne morejo spreminjati obveznosti, ki so jim na podlagi prisilnih predpisov v javnem interesu naložene z upravnimi odločbami.
VSL sodba II Cp 141/2015Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek10.03.2015zavarovalna pogodba – zavarovalna vsota – dokazovanje – trditveno in dokazno bremeČe pogodbeni stranki sporazumno ugotovita vrednost zavarovane stvari, se sporazumno ugotovljena vrednost zavarovane stvari (taksirana vrednost) upošteva pri izračunu škode in zavarovalnine. Izjema velja le v primeru, če zavarovalnica dokaže, da je v pogodbi določena vrednost znatno večja od resnične vrednosti in če za to razliko ni utemeljenega razloga.
VSM sodba I Cp 1344/2016Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek14.03.2017kupoprodajna pogodba - premičnine - pridržek lastninske pravice - splošni pogojiTožnika namreč predhodnih ponudb, ki so vsebovale splošne pogoje, nista sprejela, zato pogodba na podlagi predhodnih ponudb ni bila sklenjena, posledično pa tudi pridržek lastninske pravice ni bil dogovorjen. toženka posebnega ustnega dogovora o pridržku lastninske pravice v postopku na prvi stopnji ni zatrjevala, temveč se je sklicevala zgolj na določilo o pridržku lastninske pravice, ki je vsebovano v (pisnih) splošnih pogojih.
VSC sklep I Ip 641/2013Višje sodišče v CeljuIzvršilni oddelek03.04.2014izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - zapadlost terjatve - razdor kreditne pogodbe - potrošniški kreditDrugi dolžnik ni zgolj hipotekarni dolžnik, pač pa tudi soplačnik in sozavezanec. Če pa ima takšen status, pa pravilno opozarja na to, da tudi zanj veljajo določbe ZPotK, ki v 15. členu določajo razdor kreditne pogodbe in pogoje za razdor.
sodba II U 258/2011Upravno sodiščeUpravni oddelek22.08.2012inšpekcijski ukrep - ukrep tržnega inšpektorja - skladnost proizvoda s tehničnimi zahtevami - izjava o skladnosti - prepoved dajanja v promet neskladnih proizvodovS tem, ko subjekt na trgu kupljene posamezne komponente računalnika sestavi v celoto, ustvari računalnik, ki je nov proizvod, za katerega veljajo predpisi, ki urejajo dajanje novih proizvodov na trg.
VSM sodba I Cp 603/2012Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek12.09.2012odgovornost organizatorja potovanja - poslovna odškodninska odgovornost - pravno priznana škoda - nepopolno ali nekvalitetno opravljena storitev - trditveno in dokazno bremePravno priznane oblike nepremoženjske škode je zakonodajalec opredelil v 132. členu OZ. Vendar je oblike nepremoženjske škode, za katere lahko posameznik, ki je fizična oseba, zahteva odškodnino v denarju, omejil le na primere, ki so taksativno navedeni v 179., 180., 181. in 182. členih OZ. S tem je vpeljal numerus clausus oblik nepremoženjske škode, za katere je mogoče zahtevati denarno odškodnino. Za tiste nepremoženjske škode, ki jih ni pravno priznal, zato ni mogoče zahtevati denarne odškodnine niti z analogno uporabo pravil o denarni odškodnini za pravno priznane oblike nepremoženjske škode. Ker tožnik svojih zatrjevanj o pretrpljeni nepremoženjski škodi zaradi izgube uživanja dopusta ni prilagodil tako, da bi bilo iz njih mogoče razbrati, ali so v tej škodi zajete tudi oblike duševnega nelagodja, za katere naš pravni red predvideva denarno satisfakcijo, je sodišče prve stopnje njegov tožbeni zahtevek iz tega naslova povsem utemeljeno zavrnilo.
VSL Sodba in sklep I Cp 691/2017Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek15.09.2017spori majhne vrednosti - potrošniška prodajna pogodba - prodaja od vrat do vrat - pogodba na daljavo - odstop od pogodbe - prava pogodbena volja - marketinške storitve - pravni interes za nasprotno tožboPritožbeno sodišče v celoti pritrjuje prepričljivi in tehtni razlagi sodišča prve stopnje, da v obravnavani zadevi glede na povzete dejanske ugotovitve ne gre za klasično potrošniško prodajno pogodbo. Bistvene razlikovalne okoliščine v primerjavi s klasično potrošniško prodajno pogodbo, so, da je bila 1) toženka s strani tožeče stranke povabljena po telefonu, pri čemer je kontakt tožeča stranka dobila od znank toženke brez njenega soglasja; 2) toženki je bilo rečeno, da je povabljena na brezplačen tretma nege obraza in ne na predstavitev izdelkov za nakup; ter 3) poslovalnica tožeče stranke ni izgledala kot trgovina in tudi ne kot klasičen kozmetičen salon. Gre torej za specifično metodo prodaje, ki zakonsko ni izrecno urejena, je pa glede na način vabljenja, podarjeno storitev ter osebno in individualno obravnavo stranke najbližje pogodbam, ki jih ZVPot ureja v 43. členu. Ratio posebnega urejanja odstopa od pogodbe, kadar je ta sklenjena izven poslovnih...
VSL Sodba in sklep II Cp 849/2017Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek06.06.2018kredit - kreditna pogodba - potrošniška kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - pogodba o dolgoročnem posojilu - posojilo v tuji valuti - kredit v CHF - valutna klavzula - valutna klavzula v CHF - valutno tveganje - pojasnilna dolžnost - informacijska dolžnost banke - ničnost pogodbe - oderuška pogodba - causa credendi - prosto urejanje pogodbenih razmerij - potrošnik - varstvo potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami - varstvo šibkejše stranke - merilo povprečnega potrošnika - kreditna sposobnost - nepošteni pogodbeni pogoji - predmet pogodbe - pogodbeni pogoj - transparentnost pogodbenih pogojev - sklenitvena faza pogodbe - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - nedobrovernost - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - enaka vrednost vzajemnih dajatev - devizni tečaj - skrbnost dobrega strokovnjaka - spremenjene okoliščine - razveza pogodbe - dokazna ocena - rebus sic stantibus - pacta sunt servandaPresoja nepoštenosti pogodbenih pogojev je omejena na pogodbene določbe, ki niso bile predmet individualnih pogajanj. Domnevati je namreč, da je pogoj, o katerem sta se stranki pogajali in dosegli soglasje, posledica svobodne odločitve pogodbene stranke. Praviloma gre za stranske pravice in obveznosti, vendar pa je po omenjeni določbi drugega odstavka 4. člena Direktive presoja nedovoljenosti oziroma nepoštenosti mogoča tudi glede pogodbenih določb, ki sicer predstavljajo glavno obveznost, če niso v jasnem in razumljivem jeziku. Merila transparentnosti se presojajo po kriteriju povprečno obveščenega potrošnika, ki postopa z dolžno skrbnostjo in razumnostjo. Skladno s tem se šteje pogodbeni pogoj za transparenten, če pripelje potrošnika v položaj, da lahko na podlagi točnih in razumljivih kriterijev oceni ekonomske posledice pogodbenega pogoja. Pri tem so relevantne informacije, ki jih je potrošnik dobil pred sklenitvijo pogodbe in v trenutku sklepanja pogodbe,...
VSL Sodba I Cp 2806/2017Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek16.05.2018varstvo kupcev stanovanj - pravni interes za tožbo - izpolnitev obveznosti - splošni pogoji prodaje posameznih delov stavbe - izročitev bančne garancije - bančna garancija za odpravo skritih napak - garancijski list - etažni načrt - izročitev predhodnega etažnega načrta - tehnična dokumentacija - upnikove pravice - pogodbena kazenKer so splošni pogoji sestavni del vsake prodajne pogodbe (katere predmet je posamezen del stavbe) in ker njihova vsebina v obravnavani zadevi ne izpolnjuje vseh zahtev iz osmega odstavka 8. člena ZVKSES, bi lahko tožnica „kvečjemu“ osporavala njihovo veljavnost oziroma (posledično veljavnost same) prodajne pogodbe. A česa takega v tem postopku ne uveljavlja. 26. člen ZVKSES ne določa, da kupec, če mu prodajalec bančne garancije ne izroči ob izročitvi stanovanja, izgubi pravico zahtevati takšno garancijo. Ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bila tožnica, ker izročitve garancije ni zahtevala ob izročitvi nepremičnine, z zahtevo na izročitev bančne garancije (z dne 5. 2. 2013) oziroma samo tožbo prepozna, zato ni moč pritrditi.
VSRS Sklep II DoR 412/2021Vrhovno sodiščeCivilno-gospodarski oddelek, civilni senat12.01.2022predlog za dopustitev revizije - potrošniška kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - nepošten pogodbeni pogoj - nejasno pogodbeno določilo - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - ničnost pogodbe - pojasnilna dolžnost - informacijska dolžnost banke - dobra vera - slaba vera banke - monetarna politika - tuja sodna praksa - zavrnitev predlogaPredlog se zavrne.
VSL sodba in sklep II Cp 66/2016Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek06.04.2016podjemna pogodba – jamčevalni zahtevki – odstop od pogodbe – povrnitev škode – odškodninski zahtevek – poslovna odškodninska odgovornost – stroški postopka – nov narok po razveljavitvi odločbeTožeča stranka z odškodninskim zahtevkom dejansko zahteva plačilo stroškov, ki so potrebni za odpravo napak oziroma za dokončanje del, ki bi jih morala opraviti tožena stranka. Tožeča stranka s tem zahtevkom zahteva odpravo napak na stroške tožene stranke, saj bo navedena dela morala opraviti po drugem podjemniku, s tem pa ji bodo lahko nastali višji stroški, kot so bili dogovorjeni v pogodbi. Tožeča stranka bi bila upravičena do plačila navedenih stroškov, četudi ji še niso nastali, če bi jih uveljavila v okviru prekluzivnega roka, kot ga določa drugi odstavek 38. člena v zvezi s tretjim odstavkom 37c. členom ZVPot-1. Gre namreč za posebno vrsto poslovne odškodninske odgovornosti, ki izključuje uporabo splošnih pravil o poslovni odškodninski odgovornosti tudi glede zahtevkov (pravic) naročnika v primeru škode, ki se kaže kot zmanjšanje vrednosti stvari zaradi napake. Zato je odpravo te škode mogoče zahtevati samo z uporabo jamčevalnih zahtevkov....
VSL sodba III Cp 3307/2015Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek16.12.2015povrnitev nepremoženjske škode – izguba užitka dopusta – uničen dopust – sodba SES C-168/00 – odgovornost za organiziranje potovanja – odgovornost organizatorja potovanja – pogodba o organiziranju potovanja – paketna potovanja – izbira hotelirja – skrbnost pri izbiri hotelirja – znižanje cene – frankfurtska tabela – mrčes – stenice – odškodnina za nevšečnosti med zdravljenjem – slaba oskrba – pomanjkljiva postrežba hraneOd primera Evropskega sodišča Leitner vs. TUI je treba tudi v našem pravu priznati potrošniku nepremoženjsko škodo zaradi izgube užitka dopusta, in sicer zaradi psihičnih neugodnosti, podobno kot v posebnih primerih začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti ali pri posegih v osebnostne pravice.
VSL sodba I Cp 243/2016Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek06.04.2016življenjsko zavarovanje za primer smrti ali doživetja in za primer določene hude bolezni – multipla skleroza – prostovoljno zavarovanje – zavarovalna pogodba – zavarovalno kritje – nastop hude bolezni v čakalni dobi – skrbnost bolnika – običajno ravnanje povprečnega bolnika – ničnost splošnih zavarovalnih pogojev – nejasna določila – izpolnjenost dveh dodatnih pogojev – skupni namen strankSplošni pogoji so jasni in razumljivi. Povprečno skrben človek bi jih prebral, iz njih pa jasno izhaja, da za izplačilo zavarovalnine ne zadošča zgolj diagnoza določene bolezni, pač pa morajo biti za izplačilo izpolnjeni še dodatni pogoji, zato ne gre za primer, ko bi bilo treba razlagati nejasna določila (83. člen OZ) in tudi tožeča stranka tega ni zatrjevala.Ne gre za primer, da splošni pogoji povzročijo, da je izpolnitev pogodbe znatno drugačna od tistega, kar je potrošnik utemeljeno pričakoval, saj bi ob zadostni skrbnosti potrošnika ta pogoje prebral in vedel, da zgolj diagnoza določene bolezni za izplačilo zavarovalne vsote še ne zadošča, ampak so potrebni še dodatni pogoji.
UPRS sodba I U 1199/2015Upravno sodiščeUpravni oddelek10.08.2016ukrep tržnega inšpektorja – varstvo potrošnikov – fikcija vročitve – nepošten pogodbeni pogoj – zavarovalna pogodbaSporno določilo splošnih pogojev tožnici omogoča, da v primeru, da zavarovalec priporočene pošiljke ne dvigne, šteje, da je opomin prejel z dnem prejetja pošiljke na pošto. To pa ustvarja fikcijo, ki je v nasprotju z namenom določbe drugega odstavka 969. člena OZ, saj gre za določbo, ki za nastop zahteva vedenje zavarovalca, da bo zaradi neplačila premije lahko nastopila zakonska sankcija odstopa od pogodbe. Določba splošnih pogojev je zato v nasprotju z namenom določbe drugega odstavka 969. člena OZ, saj gre za ureditev, ki jo določba drugega odstavka 969. člena OZ ne dopušča, ker je namen določbe v obvestitvi zavarovalca o sankciji.
VSL sodba II Cp 3119/2013Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek09.04.2014jamčevanje za napake – odstopno upravičenje – obstoj napake – neupravičena obogatitevNestrokovna izvedba žaluzij, zaradi katere stanovanje ne dosega predpisane osvetljenosti, v nasprotju s pogodbenim dogovorom vgrajena vrsta parketa ter dejstvo, da je tožnica pred sklenitvijo pogodbe pozvala toženca k odpravi napak oz. povrnitvi stroškov, toženec pa je to zavrnil, utemeljujejo zaključek, da je tožnica imela pravico odstopiti od pogodbe.Glede na to, da se tožnica ni dogovorila s tožencem, da pred sklenitvijo pogodbe na lastne stroške izvede položitev keramike v kopalnici in da se je strinjala, da toženec vrednost keramike po osnovnem projektu ne bo odštel od cen, je potem, ko do sklenitve pogodbe za stanovanje ni prišlo, upravičena do povrnitve tega, za kar je stanovanje več vredno, ne pa do povrnitve stroškov.
VSC sodba PRp 21/2017Višje sodišče v CeljuIzvršilni oddelek16.05.2017inšpekcijski ukrep - nespoštovanje inšpekcijskega ukrepa - stopnjevanje inšpekcijskih ukrepov - realni stek - navidezni realni stek - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - ne bis in idemInšpektor je opravil dva inšpekcijska pregleda (3. 4. 2014 in 7. 1. 2015) in vsakič kontroliral ali se v podeljenem roku 15 dni krovna odločba inšpekcijskega organa spoštuje, torej je v obeh pregledih šlo za preverko spoštovanja iste odločbe, ki je bila podlaga obeh inšpekcijskih pregledov. Iz tega razloga je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča prvostopno sodišče ravnalo pravilno, ko je jasno zapisalo, da zgolj iz razloga, ker je inšpekcijski odločbi na podlagi sklepa o dovolitvi izvršbe z dne 16. 4. 2014 sledil sklep o grožnji glede izvršitve denarne kazni v upravnem postopku, slednje ne more biti podlaga za ponovno kaznovanje tako pravne, kot tudi odgovorne osebe v zvezi z nespoštovanjem iste primarne odločbe inšpekcijskega organa.Le v primeru, če bi inšpektor znova izdal odločbo, s katero bi pravni osebi kot proizvajalcu delno dokončanih strojev odredil odpravo neskladnosti in v primeru nespoštovanja le-te na podlagi te nove upravne odločbe znova...
VSL Sklep II Cp 958/2021Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek12.10.2021švicarski franki (CHF) - kreditna pogodba v CHF - valutna klavzula - valutno tveganje - Direktiva Sveta 93/13/EGS - ugovor zastaranja - zastaralni rok - dodatno zaslišanje - dopolnitev dokaznega postopka - pojasnilna dolžnost bankeKer sodišče prve stopnje ni zaslišalo edine predlagane priče, ki je sklenila kreditno pogodbo pri isti referentki kot tožnica, je storilo absolutno bistveno kršitev določb ZPP iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče tudi ni obravnavalo zavrnitve dokaznega predloga na način, kot je bila ta priča predlagana. Sodišče tudi ni obravnavalo pravilno ugovora zastaranja in ni ugotavljalo, kdaj naj bi tožnica izvedela tako za nepoštenost pogodbe oziroma ničnost, ampak se je osredotočilo le na to, kdaj je bilo drugo najvišje zvišanje kreditnega obroka.
VSL Sklep I Cp 2424/2017Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek16.05.2018potrošniška kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kredit v CHF - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - predvidljivost - prosto urejanje obligacijskih razmerij - valutna klavzula - causa credendi - oderuška pogodba - sklenitvena faza pogodbe - pravica in dolžnost informiranja - pojasnilna dolžnost banke - nepošteni pogodbeni pogoji - predmet pogodbe - jezik, ki je potrošnikom lahko razumljiv - načelo vestnosti in poštenja - skrbnostjo dobrega strokovnjaka - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - nejasni pogodbeni pogoji - delna ničnost pogodbe - spremenjene okoliščineSklenitev kreditne pogodbe v valuti, ki ni valuta, v kateri prejema dohodke, za kreditojemalca nedvomno predstavlja tveganje. Prevzem takšnega tveganja v zameno za ugodnejšo obrestno mero sam po sebi ni nedopusten, čeprav bi bilo tveganje za potrošnika precejšnje in neobvladljivo. Bistveno pa je, da je tveganje prevzeto na podlagi poštenih in odprtih pogajanj ter kot posledica informirane odločitve. Dogovor o valuti vračila je glavni predmet pogodbe, saj gre za bistven del pogodbenega razmerja. Kot takšen je lahko podvržen presoji poštenosti le, če ni bilo zadoščeno zahtevi po njegovi jasnosti in razumljivosti. Slednja pa je izpolnjena le, če je tožena stranka izpolnila svojo pojasnilno dolžnost. Pojasnilna dolžnost banke v razmerju do stranke izhaja že iz splošne informacijske obveznosti, ki v predpogodbeni fazi zavezuje vse poslovne subjekte in izvira iz načela vestnosti in poštenja. To načelo od banke, ki na trgu profesionalno opravlja storitve na finančnem...
VSRS Sklep II Ips 141/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.10.2018varstvo potrošnikov - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - valutno tveganje - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - Direktiva Sveta 93/13/EGS - razlaga direktive - posredni učinek direktive - nejasni pogodbeni pogoji - nepošteni pogodbeni pogoji - pojasnilna dolžnost banke - slaba vera banke - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave v postopkuZa konkretno presojo je pomemben odgovor na vprašanje, ali je toženka tožniku razkrila informacije o bančnem produktu, ki so bile njej znane kot strokovnjakinji na bančnem področju. Vprašanje načina izračuna kreditne spodobnosti je pomembna okoliščina, ki bi lahko potrdila tožnikovo trditev, da je toženka v individualnih pogajanjih favorizirala kreditiranje v švicarskih frankih in s tem kršila svojo pojasnilno dolžnost. Po stališču Vrhovnega sodišča ima toženkino ravnanje v podobnih primerih kreditiranja potrošnikov v valuti švicarskega franka bistveno dokazno vrednost za presojo vprašanja, ali je bila tudi v konkretnem primeru pojasnila dolžnost opravljena pravilno.
VSL sodba II Cp 3627/2010Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek22.12.2010naročniška pogodba za mobilni telefon - sklenitev pogodbe – veljavnost pogodbe – izjava o sprejemu ponudbe - spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – razlaga pogodbZa tožečo stranko je bila pogodba sklenjena takrat, ko je prejela od toženca izjavo o sprejemu ponudbe.
Sklep II Ips 903/2008Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.02.2012kreditna pogodba – oblika pogodbe – pisna pogodba – ravnanje banke kot strokovnjaka na finančnem področju – zloraba zaupanjaV 1065. členu ZOR je opredeljena vsebina kreditne pogodbe, v 1066. členu ZOR pa je določeno, da mora biti pogodba sklenjena v pisni obliki in da zakon določa, kaj mora taka pogodba vsebovati. Za stranke pogodbenega razmerja je pomembno, da poznata medsebojne pravice in dolžnosti. Za kršitev pravil o obličnosti veljajo sankcije po splošnih pravilih iz prvega odstavka 70. člena ZOR.
VSL sodba I Cp 1622/2014Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek03.09.2014povrnitev škode – kršitev pogodbe – neizpolnitev obveznosti – obseg odškodnine – omejitev odškodnineToženka je dolžna zaradi kršitve pogodbe povrniti tako navadno škodo kot tudi izgubljeni dobiček. Ker je osebno vozilo vrnila umazano in popraskano, pritožbeno sodišče ne dvomi v potrebnost njegovega pranja, čiščenja in poliranja (za potrebe nadaljnje prodaje).Omejitve odškodnine se določijo različno – lahko se določi maksimalni znesek odškodnine za dan zamude, lahko se določi maksimalni znesek odškodnine, lahko se izključi odškodninska odgovornost za določene oblike škode.
VSL Sodba II Cp 239/2021Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek25.03.2021varnost potrošnikov - zagotavljanje elektronskih komunikacijskih omrežij oziroma storitev - dobava blaga oz. oprava storitev - neplačilo računov - pisni opomin - zamuda z izpolnitvijo - nastanek zamude - naknaden rok - upniška zamuda - tek zakonskih zamudnih obrestiPo drugem odstavku 3. člena ZVPot mora upnik potrošnika pri pogodbah o zagotavljanju javnih storitev in dobrin, ki zamudi z izpolnitvijo obveznosti, s pisnim opominom pozvati k izpolnitvi obveznosti in mu določiti naknadni rok za izpolnitev, ki ne sme biti krajši od 15 dni, če drug zakon ne določa daljšega roka. Ponudnik storitve mora potrošniku v primeru zamude z izpolnitvijo obveznosti določiti naknadni rok za izpolnitev, kar pa pomeni, da je ta lahko v zamudi šele, če svoje obveznosti ne izpolni v naknadnem roku. Dokler tožnica ni na predpisan način obvestila toženke o njeni obveznosti, ni prišla v zamudo. Tožnica kot upnica je torej s svojim ravnanjem preprečila pravilno in pravočasno izpolnitev obveznosti (prvi odstavek 300. člena OZ), zato je bila v upniški zamudi. Posledica upniške zamude pa je, da v tem času ne tečejo obresti (drugi odstavek 301. člena OZ). To pa pomeni, da je bilo njihovo vtoževanje od dneva, ko naj bi po trditvah tožnice oba računa...
VSL sodba I Cp 3964/2009Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek10.02.2010zamuda - pogodbena kazen zaradi zamude z izročitvijo - neupravičena obogatitev - predplačilo kot pogoj za nakup – procesno pobotanjeČe je v pogodbi določena pogodbena kazen zaradi zamude z izročitvijo prodajalca, ki je pogojena s tem, da je kupec pravočasno poravnal vse svoje obveznosti, gre takšno določilo razumeti tako, da ima kupec zaradi zamude pravico uveljavljati pogodbeno kazen, če je v celoti izpolnil vse svoje obveznosti, ki izvirajo iz te pogodbe, ne pa tudi morebitnih drugih obveznosti, ki bi izvirale iz kakšnega drugega pravnega naslova (v tem primeru iz naslova neupravičene obogatitve).Kupec mora zatrjevati (in dokazati), da je prodajalec nakup pogojeval s predplačilom, če uveljavlja obresti od predplačil.
VSRS Sklep II DoR 104/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek15.09.2016dopuščena revizija - komisijska pogodba - motorno vozilo - stvarne napake - pravne napake - jamčevanje za napake - razpravno načelo - zatrjevana dejstva - priznanje dejstevRevizija se dopusti glede vprašanja, ali sodišče ob komitentovem priznanju, da je prevzel vse obveznosti iz naslova jamčevanja za pravne in stvarne napake, lahko zaključi, da med njim in kupcem ne obstoji nobeno razmerje in da kupec nima nobenih pravic do komitenta.
Sklep II DoR 187/2010Vrhovno sodiščeCivilni oddelek28.10.2010dopuščena revizija - modro varčevanje - višina obrestne mere - nejasnost pogodbe - razlaga pogodbe - neenotnost sodne prakse - obstoj sodne prakseDopuščena je revizija glede vprašanja nejasnosti določb pogodbe o varčevanju o spreminjanju obrestne mere in razlagi teh določb.
Sklep II DoR 238/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek21.11.2013predlog za dopustitev revizije - leasing – razveza pogodbe - odškodnina zaradi kršitve pogodbe - odstop od sodne prakse - zavrnitev predloga za dopustitev revizijePo oceni Vrhovnega sodišča predlagatelj ni izkazal verjetnosti obstoja očitanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje. Predlagatelj tudi ni izkazal odstopa od uveljavljene sodne prakse, saj iz odločbe II Ips 736/2008, na katero se v predlogu sklicuje, izhaja, da so bile določbe pogodbe v tej zadevi bistveno drugačne prav tako pa tudi trditvena podlaga tožeče stranke.
VSRS Sklep II DoR 328/2021Vrhovno sodiščeCivilno-gospodarski oddelek, civilni senat15.09.2021predlog za dopustitev revizije - potrošniška kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nejasni pogodbeni pogoji - nepošten pogodbeni pogoj - informacijska dolžnost banke - pojasnilna dolžnost - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - dobra vera - slaba vera banke - posredovanje informacij prek tretje osebe - obstoj pooblastila - mandatna pogodba - tuja sodna praksa - zavrnitev predlogaPredlog se zavrne.
VSL sklep I Cp 885/2009Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek15.04.2009odgovornost za stvarne napake - odgovornost za skrite napake - odgovornost iz naslova garancije - rok za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkovRok za uveljavljanje pravic iz garancije ne poteče med odpravljanjem napak. Če ni odpravljena napaka na določenem vitalnem delu, za katerega garancija še velja, se lahko zahteva razveza pogodbe za celo stvar, katere sestavni del je prej omenjeni vitalni del. 
VSL sodba II Cp 2207/2011Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek30.11.2011skrita napaka – grajanje napak – podjemna pogodba - odprava napak – izpolnitev pogodbeV tej zadevi ni šlo za to, da bi tožena stranka (ki je bila naročnik) aktivno uveljavljala kakšno upravičenje, do katerega je bila upravičena na temelju 2. ali 3. odstavka 639. člena OZ, temveč se je zgolj branila pred plačilnim zahtevkom tožeče stranke (podjemnika). Vse do preteka enoletnega roka iz 1. odstavka 635. člena OZ lahko naročnik zavrača plačilo in to lahko stori z ugovorom celo še kasneje. Trditveno in po potrebi dokazno breme, da je bila stvar prevzeta ali pa da posel brez razloga ni bil prevzet, nosi podjemnik. Če je tožeča stranka napake pravilno grajala, nosi podjemnik konkretno trditveno in dokazno breme, da so bile napake odpravljene ali pa da jih sploh ni bilo, in po potrebi tudi dokazno breme.
VSC sodba Cp 183/2013Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek30.08.2013povrnitev škode od proizvajalca stvari - objektivna odgovornost - alergijska reakcija na šampon - iritativni kontaktni dermatitis - vzročna zvezaIzdelek ima napako, kadar njegova varnost ni takšna, kot jo potrošnik lahko upravičeno pričakuje.
VSL sklep I Cp 327/2016Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek04.05.2016prodajna pogodba - enostanovanjska hiša - jamčevanje za stvarne napake - stvarne napake - notifikacija - tožbeni zahtevek za znižanje kupnine - actio quanti minoris - oblikovalni tožbeni zahtevek - prekluzivni rok - izguba pravic - sodna praksa - naknadna sprememba sodne prakse - pravica do sodnega varstvaStranki zaradi naknadne spremembe sodne prakse glede načina uveljavljanja zahtevka na znižanje kupnine ne sme biti prizadeta pravica do sodnega varstva. Pritožbeno sodišče se strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da bi bili v okoliščinah obravnavanega primera tožniki prikrajšani za sodno varstvo, če bi bila (ob upoštevanju kasnejšega stališča Vrhovnega sodišča, da je treba postaviti oblikovalni zahtevek) predhodno postavljena denarna tožbena zahtevka tožnikov zavrnjena zaradi nesklepčnosti.
sodba I U 2048/2011Upravno sodiščeUpravni oddelek23.05.2012ukrep tržnega inšpektorja – nepoštena poslovna praksa – prepoved uporabe nepoštene poslovne prakseČe tržni inšpektorat ali drug organ na podlagi drugega odstavka 12. člena ZVPNPP ugotovi, da podjetje uporablja nepošteno poslovno prakso ali je tik pred tem, da jo uporabi, podjetju z odločbo prepove uporabo take prakse, če presodi, da bi lahko povzročila oškodovanje potrošnikov, ne glede na obliko krivde podjetja.
VSL Sodba II Cp 1279/2017Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek23.08.2017prodajna pogodba - jamčevanje za stvarne napake - notifikacija - tožbeni zahtevek za znižanje kupnine - oblikovalni tožbeni zahtevek - prekluzivni rok - pravica do sodnega varstva - sprememba sodne prakseV času vložitve tožbe, s katero je bil postavljen le denarni zahtevek, ni bilo enotne sodne prakse glede vprašanja, ali je treba jamčevalni zahtevek za znižanje kupnine uveljavljati z oblikovalnim zahtevkom ali zadostuje zgolj dajatveni, zato tožnice, ki je zahtevek prilagodila kasneje, ne more zadeti sankcija prekluzije.
VSL Sodba I Cp 623/2022Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek15.04.2022plačilo zavarovalne premije - dopolnilno zdravstveno zavarovanje - neplačilo obroka zavarovalne premije - nastanek obveznosti - dolžnost plačila - zapadla terjatev - spor majhne vrednosti - anatocizem - varstvo potrošnikovObveznost plačila premij je nastopila že s samo sklenitvijo zavarovalne pogodbe, prejem računa pa ni bistven za nastanek obveznosti.
VSL sodba II Cp 2679/2009Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek25.11.2009učinek obveznosti – upnikove pravice - dolžnikove obveznosti – pravica do povračila škode – pogodbena kazen – zamuda z izpolnitvijo – zamuda z izpolnitvijo brez napak – razlaga pogodb – dolžnikova odgovornost – izjava volje – konkludentno ravnanje – ponudba – oblika ponudbe – molk naslovnika – dokazi in izvajanje dokazov – trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo – potrebna skrbnost – prekluzija – sodba presenečenja – zavrnitev dokaznega predloga – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – takojšnje uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopkaTrditveno in dokazno breme z materialnim procesnim vodstvom ni nadomeščeno, temveč zgolj omiljeno. Namen tega instituta se izčrpa v preprečevanju sodbe presenečenja, zato se ne aktivira vselej, ko ena od strank svojemu bremenu (trditvenemu ali dokaznemu) ne zadosti, temveč predvsem tedaj, ko ta stranka glede na konkretne okoliščine primera ob zadostni skrbnosti opravičeno meni, da mu je zadostila. Nedopustno bi bilo, da bi sodišče stranki sugeriralo, naj postavi dokazni predlog, s katerim bo ovrgla uspeh pri dokazovanju druge stranke.Dogovor o pogodbeni kazni se v dvomu nanaša le na zamudo z izpolnitvijo, ne pa tudi na zamudo z izpolnitvijo brez napak.
VSRS Sodba X Ips 467/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek03.11.2016dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - nepoštena poslovna praksa - agresivna poslovna praksa - tržni inšpektor - ukrepPoslovno prakso je mogoče šteti za nepošteno v smislu 4. člena ZVPNPP le v primeru, da izpolnjuje pogoja, ki sta določena v tej splošni prepovedi. Ta pogoja sta, da konkretna poslovna praksa nasprotuje zahtevam poklicne skrbnosti in bistveno izkrivlja ali bi lahko izkrivljala ekonomsko obnašanje povprečnega potrošnika ali povprečnega člana posebne ciljne skupine potrošnikov. V praksi sta najbolj pogosti obliki nepoštenih poslovnih praks zavajajoča poslovna praksa in agresivna poslovna praksa, posledično so bila za njihovo lažje prepoznavanje in preprečevanje sprejeta posebna pravila. Ta so določena v 5., 6. in 7. členu ZVPNPP za zavajajoče poslovne prakse in v 8., 9. in 10. členu ZVPNPP za agresivne poslovne prakse. V obeh primerih gre za posebno kategorijo nepoštenih poslovnih praks, zato morajo biti pri opredelitvi določene poslovne prakse za zavajajočo ali agresivno kumulativno izpolnjeni pogoji nepoštene poslovne prakse iz splošne prepovedi in v navedenih...
VSL sodba I Cp 2262/2011Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek15.02.2012kupoprodajna pogodba – stvarne napake – skrite napakeZakon je za primer kršitve obveznosti iz prvega odstavka 5. člena ZVKSES določil odstopno upravičenje kupca. Pogodba, ki je bila sklenjena, ne da bi bili izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 5. člena, zavezuje prodajalca, ne pa tudi kupca. Tako upravičenje vzpostavlja visečnost pogodbenega razmerja in s tem negotovost prodajalčevega pravnega položaja. Ker ni izpolnil zakonskih obveznosti, nedoločeno dolgo ne ve, ali bo pogodba veljala ali ne, in posledično, ali sme razpolagati s predmetom obveznosti ali ne. Za odločitev v zadevi je treba odgovoriti (le) na vprašanje, ali ima kupec pravico odstopiti od pogodbe tudi, če in ko prodajalec v razumnem času po sklenitvi pogodbe in pred zapadlostjo pogodbenih obveznosti izpolni pogoje iz prvega odstavka 5. člena ZVKSES. Ko so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 5. člena ZVKSES, so tveganja, povezana z nepravilno izpolnitvijo pogodbe, pred katerimi varuje navedena določba, odpravljena. Odtlej – ali vsaj po izteku razumnega...
VSL Sodba I Cp 609/2018Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek18.04.2018podjemna pogodba - nepravilna izpolnitev - napaka v gradnji in izvedbi obrtniško instalacijskih del - znižanje plačila - odgovornost za stvarne napake - jamčevalni zahtevki pri pogodbi o delu - notifikacija napak - pravočasno obvestilo o napaki - nesklepčen pobotni ugovor - ugovor zastaranja obresti - zakonske zamudne obresti - akcesorna terjatev - trditveno in dokazno bremeNaročnik se je zahtevku izvajalke upiral s pobotnim ugovorom za znižanja plačila po podjemni pogodbi, ne da bi pravočasno grajal stvarne napake glede izvršenega posla. Pravočasno obvestilo o napakah je pravno dejanje, ki ga naročnik mora opraviti, da bi ohranil svoje pravice, ki jih ima na podlagi podjemnikove odgovornosti za stvarne napake. Sicer izgubi pravice, ki bi jih lahko uveljavil zaradi napak, podjemnikova odgovornost za napake pa preneha. Ni utemeljen ugovor glede zastaranja zakonskih zamudnih obresti s sklicevanjem na 347. člen OZ, saj v obravnavanem primeru vtoževane zamudne obresti predstavljajo zgolj akcesorno terjatev h glavni terjatvi. Navedeni ugovor bi bil relevanten le, če bi plačilo zakonskih zamudnih obresti tožnica vtoževala kot samostojno terjatev.
VSL Sodba I Cp 250/2020Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek11.05.2020kredit v CHF - pojasnilna dolžnost banke - varstvo potrošnikov - ničnost pogodbe - enotna sodna praksa - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - nepošten pogodbeni pogoj - slaba vera bankePrvostopenjsko sodišče je (ex abudante cautela) pravilno obrazložilo, da morebitna okrnjena pojasnilna dolžnost sama po sebi ne vodi v iztoževano ničnost zadevnih pravnih poslov. Toženka namreč pri sklepanju kreditne pogodbe ni bila slaboverna in pogodbeni pogoj ni bil nepošten.
VSL sklep I Cpg 252/2007Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek10.05.2007blagovna znamkaČe so izpolnjeni zakonski znaki iz 48. člena ZIL-1, je lahko pravica iz znamke, ki jo nedvomno v okviru zaščitene blagovne znamke Centreks tožeča stranka ima, omejena. V postopku odločanja o pogojih za izdajo začasne odredbe mora sodišče tehtati, ali več razlogov govori za obstoj teze tožene stranke, da ji tožeča stranka na podlagi 48. člena ZIL-1 ne more prepovedati označbe vrste storitve, ki jo tožena stranka poimenuje Centreks ali govori več razlogov za to, da ne gre za takšno označbo, ki bi označevala vrsto storitve. 
VSL Sklep II Cp 1592/2017Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek09.05.2018kreditna pogodba - potrošniška kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutna klavzula v CHF - valutno tveganje - kavza pogodbe - varstvo potrošnikov - denarne obveznosti - denarne obveznosti v tuji valuti - dogovorjena obrestna mera - pojasnilna dolžnost banke - informacijska dolžnost banke - izvedeni finančni instrumenti - dokazi in dokazovanje - dokazno breme - predlog za zaslišanje priče - zavrnitev dokaznih predlogov - informativni dokaz - pravica do izjave - pogodbeni pogoji - oderuška pogodba - očitno nesorazmerje dajatev - ničnost pogodbe - dokazna ocena - naknadno spremenjene okoliščineZa presojo, ali je bila pojasnilna dolžnost izpolnjena, ne bo zadoščala abstraktna vključitev izjave o prevzemu valutnega tveganja v kreditno pogodbo, temveč bo bistveno, ali je bilo to tveganje v skladu z zahtevo po profesionalni skrbnosti tožnikoma celovito pojasnjeno in ali je toženka tožnikoma razkrila informacije o kompleksnosti bančnega produkta, ki so bile njej, kot strokovnjakinji na bančnem področju, znane. Dokazno breme, da je bila pojasnilna dolžnost pravilno izpolnjena, je na toženki in ne na tožnikih.
VSRS Sklep II Ips 14/2020Vrhovno sodiščeCivilni oddelek06.11.2020potrošniška kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - kredit v CHF - aneks k pogodbi - ničnost aneksa - valutno tveganje - neupravičena pridobitev - kondikcija - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - zastaranje kondikcijskega zahtevka - sodna praksa Sodišča Evropske unije - dopuščena revizijaPri presoji vprašanja, ali nacionalno pravo potrošniku prekomerno otežuje uveljavljanje varstva iz Direktive 93/13, je treba po razlagi SEU upoštevati tudi trajanje in način uporabe roka, kar obsega tudi pričetek njegovega teka. Zaveza nacionalnim sodiščem, da morajo upoštevati možnost, da potrošniki ne vedo, da je pogoj v pogodbi, sklenjeni s prodajalcem ali ponudnikom, nepošten ali da ne razumejo obsega svojih pravic, ki izhajajo iz Direktive 93/13, narekuje zaključek, da je treba dati potrošniku na razpolago razumen čas, v katerem se v zvezi s spornim razmerjem ne seznani le z vsemi pomembnimi dejanskimi okoliščinami, pač pa tudi z njihovimi pravnimi posledicami in s svojim pravnim položajem. Zato v obravnavanem primeru ne zadošča ugotovitev, da je tožnik ob sklenitvi Aneksa 2 vedel, da je bil z odplačevanjem kredita po pogojih iz Aneksa 1 finančno prikrajšan zaradi (zatrjevane) kršitve pojasnilne dolžnosti s strani banke kreditodajalke, pač pa je (tudi...
VSRS Sodba II Ips 32/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.01.2020varstvo potrošnikov - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - razlaga direktive - Direktiva Sveta 93/13/EGS - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - slaba vera banke - monetarna politika - indični dokaz - neposreden dokaz - verodostojnost priče - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v reviziji - nova dejstva in dokazi v revizijiTožnikom kot povprečnim potrošnikom ni bila onemogočena racionalna oziroma preudarna odločitev v zvezi z oceno celotnega stroška najetega kredita. Ker je toženka kot strokovnjakinja na bančnem področju ob sklepanju spornih pogodb ravnala v skladu z zahtevo dobre vere, sporni pogodben pogoj o prevzemu valutnega tveganja ne more biti nepošten v smislu 3. člena Direktive 93/13 v povezavi s 24. členom ZVPoT.
VSC Sodba Cp 396/2020Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek11.11.2020nepošteni pogodbeni pogoji - potrošniška pogodbaGlede na zgoraj povzeta ugotovljena dejstva, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo navedene določbe ZVPot in je pravilno presodilo, da sta nepoštena do toženca pogodbena pogoja o avtomatičnem podaljšanju pogodbe za 12 mesecev, če toženec vsaj dva meseca pred iztekom roka veljavnosti pogodbe ne odpove pogodbe in da toženec lahko veljavno odpove pogodbo samo na en način, to je pisno priporočeno po pošti.
VSM Sklep I Ip 877/2020Višje sodišče v MariboruIzvršilni oddelek15.12.2020kredit v CHF - valutno tveganje - nepošteni pogodbeni pogoji - bančno poslovanje - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - načelo formalne legalitete - pojasnilna dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - načelo socialne države - solidarnost - varstvo šibkejše stranke - socialna funkcija lastnine - omejitev pogodbene avtonomije - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - javni red - ničnost kreditne pogodbe - predpostavke za izvršbo na podlagi izvršljivega notarskega zapisa - predhodno vprašanje v postopku izvršbe - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - varstvo potrošnikov - ugovor dolžnika - sprememba prvostopenjske odločitvePresoja nepoštenega pogodbenega pogoja, ki je po slovenskem pravu ničen (23. člen Zakona o varstvu potrošnikov - v nadaljevanju ZVPot), se nanaša na presojo, ali ima obravnavan notarski zapis učinek (pomen) izvršilnega naslova. Sodišče druge stopnje je oblikovalo nov, omiljen pristop k razumevanju načela formalne legalitete (glede vezanosti na izvršilni naslov), ki v potrošniškem razmerju, obseženem v neposredno izvršljivem notarskem zapisu, dopušča izvršilnemu sodišču presojo nedopustnih (nepoštenih) pogojev, ki niso skladni z (domačim) javnim redom (prisilnimi predpisi). V okviru zagotavljanja visoke ravni varstva potrošnikov sta temeljna cilja učinkovita vzpostavitev enakosti v podrejenem razmerju in odvrnitev ponudnikov od nadaljnje uporabe nepoštenih pogojev (zagotoviti t. i. odvrnitveni učinek). Navedene cilje zasleduje načelo varstva šibkejšega, ki bistveno vpliva na vsebino temeljnega procesnega načela varstva dolžnika, ki svojo vsebino črpa v...
Sklep II DoR 102/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek19.09.2013predlog za dopustitev revizije – odškodnina – zavajajoče oglaševanje – nepoštena poslovna praksa – podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost – Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah – neposredni učinki direktive – implementacija direktive - dokazno breme – obrnjeno dokazno bremeMarca 2006, ko naj bi po trditvah tožnikov toženka zavajajoče oglaševala, rok za implementacijo Direktive o nepoštenih poslovnih praksah še ni potekel, zato navedena direktiva še ni mogla imeti neposrednega učinka. Zastavljeno vprašanje predpostavlja drugačno dejansko stanje, kot pa je bilo pravnomočno ugotovljeno, zato ne gre za pomembno pravno vprašanje, ki bi moglo vplivati na odločitev v konkretni zadevi.
VSL sklep I Cp 1561/2013Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek21.10.2013prodajna pogodba - varstvo potrošnikov - jamčevalni zahtevki - stvarne napakeDejstvo, da tožena stranka s tožečo stranko ni sklenila neposredne prodajne pogodbe, ampak jo je za njen račun sklenila druga oseba, ne vpliva na dolžnost tožene stranke, da jamči za napake na stvari. Pravica zahtevati odpravo stvarne napake je torej s prešla na tožečo stranko s tem, ko je ta pridobila lastninsko pravico na spornem televizorju.
VSRS Sklep II DoR 445/2021Vrhovno sodiščeCivilno-gospodarski oddelek, civilni senat01.12.2021predlog za dopustitev revizije - potrošniška kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - nejasno pogodbeno določilo - informacijska dolžnost banke - pojasnilna dolžnost - tuja sodna praksa - zavrnitev predlogaPredlog se zavrne.
VSRS Sklep II DoR 507/2021Vrhovno sodiščeCivilno-gospodarski oddelek, civilni senat12.01.2022predlog za dopustitev revizije - prekluzija - kreditna pogodba - ničnost kreditne pogodbe - skupni namen pogodbenikov - zavrnitev predloga za dopustitev revizijePogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.

Izberi vse|Izvozi izbrane