<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Upravni oddelek

Sodba I Up 534/2003
ECLI:SI:VSRS:2006:I.UP.534.2003

Evidenčna številka:VS17939
Datum odločbe:27.09.2006
Področje:INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
Institut:ukrep tržnega inšpektorja - zavajajoče oglaševanje - resničnost posameznih navedb v reklamnem materialu

Jedro

Kljub resničnosti posameznih navedb v reklamnem materialu in kljub temu, da zakon ne prepoveduje oziroma ne ureja določenih ravnanj tožeče stranke, lahko njen reklamni material kot celota še vedno zavaja povprečnega potrošnika.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. - ZUS) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 24.7.2002. Z njo je tožena stranka odločbo Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Enota L., z dne 26.1.1999, odpravila v delu, ki določa, da je rok izvršitve odločbe z njenim prejemom, v preostalem delu pa zavrnila pritožbo. Z navedeno odločbo prvostopnega upravnega organa je bilo tožeči stranki začasno prepovedano oglaševanje velike nagradne igre "D.T." z obljubljanjem nagrad v rdeči, modri ali zeleni kategoriji, vključno z obljubljanjem fotoaparata znamke M. v sklopu izdanega kataloga IBS, ker je v nasprotju z zakonom in je zavajajoče.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pritrjuje odločitvi in razlogom tožene stranke (2. odstavek 67. člena ZUS), ki se sklicuje na 1. in 4. odstavek 12. člena Zakona o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 20/98 - ZVPot). Po presoji sodišča prve stopnje je tožena stranka na podlagi inšpekcijskega pregleda pri tožeči stranki dne 13.1.1999 pravilno zaključila, da je oglaševanje velike nagradne igre "D. T." zavajajoče. Tožena stranka je razloge glede zavajajočega oglaševanja tožnika konkretizirala z dejstvi in jih ocenila kot celoto, to pomeni glede na posledice, ki jih ima takšno tožnikovo oglaševanje na povprečnega potrošnika. Tožena stranka je pri svoji odločitvi predvsem ocenila besedilo: "Naslovniki so resnično in zagotovo dobitniki nagrade v rdeči, modri ali zeleni kategoriji, veliki dogodek, regularnost in podelitev dobitkov zajamčena, pričakovanje čudovitega "darila", ki naslovniku pripada le, če naroči najmanj dva izdelka iz kataloga." Sodišče prve stopnje zato ocenjuje, da je tožena stranka pravilno uporabila 73. člen ZVPot in z odločbo začasno prepovedala takšno oglaševanje blaga. Posamezni razlogi, ki jih tožeča stranka navaja v tožbi, se nanašajo na dejstva, ki so iztrgana iz celote, tožena stranka pa je ravno ta dejstva in razloge navedla in nato vse ocenila kot celoto.

Tožeča stranka vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 72. člena ZUS in pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku tožeče stranke in razveljavi odločbo tožene stranke. Odločba tožene stranke ni zakonita, saj sloni na napačno ugotovljenem dejanskem stanju. Ne strinja se z zaključkom sodišča prve stopnje, da gre za zavajajoče oglaševanje. Vse njegove navedbe v reklamnem materialu so resnične. Darila so dovoljena, ker ne presegajo vrednosti kupljenega blaga. Velikost besedila posameznih navedb ni zakonsko predpisana.

Tožena stranka ni odgovorila na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev prvostopnega sodišča pravilna in zakonita. Prvostopno sodišče je za svojo odločitev navedlo tudi utemeljene razloge, s katerimi se pritožbeno sodišče strinja.

Glede na dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v upravnem postopku in ki izhaja iz zapisnikov o inšpekcijskih pregledih z dne 13.1.1999 in 18.1.1999 ter predloženih upravnih spisov, je tudi po presoji pritožbenega sodišča tožena stranka oglaševanje velike nagradne igre "D. T." pravilno opredelila kot zavajajoče. Pojem zavajajočega oglaševanja 4. odstavek 12. člena ZVPot opredeljuje kot kakršnokoli oglaševanje, ki na kakršenkoli način, vključno s predstavitvijo izdelka ali storitve, zavaja ali lahko zavaja potrošnika. Zavajajoče oglaševanje je zlasti oglaševanje, ki izkorišča ali bi lahko izkoriščalo potrošnikovo neizkušenost in neznanje v dobičkonosne namene, ki vsebuje nejasnosti, čezmerna pretiravanja ali druge podobne sestavine, ki potrošnika zavajajo ali bi ga lahko zavajale. Kljub resničnosti posameznih navedb v reklamnem materialu in kljub temu, da zakon ne prepoveduje oziroma ne ureja določenih ravnanj tožeče stranke, lahko njen reklamni material kot celota še vedno zavaja povprečnega potrošnika.

Pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja je dopustno uveljavljati, kadar oziroma kolikor sodba temelji na dejanskem stanju, ki je bilo ugotovljeno v sodnem postopku (4. odstavek v zvezi s 3. točke 1. odstavka 72. člena ZUS). V obravnavanem primeru pa sodišče prve stopnje dejanskega stanja ni ugotavljalo, temveč je odločilo na podlagi podatkov, ki jih je ugotovil prvostopni inšpekcijski organ. Izpodbijanje dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno v upravnem postopku, zato presega okvir možne presoje v pritožbenem postopku.

Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo tudi v okviru uradno upoštevanih bistvenih kršitev postopka, vendar teh kršitev ni našlo.

Ker glede na navedeno niso podani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.


Zveza:

ZVPot člen 12, 12/4.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0yMDU2NQ==