<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Gospodarski oddelek

VSL sklep I Cpg 412/99
ECLI:SI:VSLJ:2000:I.CPG.412.99

Evidenčna številka:VSL02651
Datum odločbe:24.05.2000
Področje:obligacijsko pravo
Institut:garancija - garancija

Jedro

Z garancijo se garant zavezuje prejemniku garancije, da bo poravnal obveznost, katere tretja oseba ob zapadlosti ne bi izpolnila, če bodo izpolnjeni v garanciji navedeni pogoji. Predpisana obličnost garancije ni sama sebi namen. Potrebna je ne le zaradi pretkanosti odločitve garanta, pač pa tudi zaradi jasnosti, za katere obveznosti garant garantira.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se mu zadeva vrne v novo sojenje. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

 

Obrazložitev

Z uvodoma citirano sodbo je prvostopno sodišče toženi stranki naložilo, da mora tožeči plačati 4.984.611,72 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 30.10.1996 dalje do plačila in tožeči stranki povrniti pravdne stroške v znesku 199.385,00 SIT v 8 dneh. Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka in uveljavljala vse pritožbene razloge iz 1. odst. 353. čl. ZPP ter predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne s stroškovno posledico, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo odločanje. Prvostopnemu sodišču je očitala neutemeljeno sklicevanje na 1. odst. 1087. čl. ZOR, saj tožena stranka ni uveljavljala ugovorov iz temeljnega razmerja, za katerega se garantira, pač pa je ugovarjala, da garancija sploh ni bila izdana za obveznost, katere plačilo se na njeni podlagi zahteva. Sodišče v sodbi tudi ni obravnavalo spornega vprašanja namena, za katerega je edino lahko tožena stranka izdala garancijo. Tudi, če je tožena stranka garancijo izdala vnaprej pred črpanjem posojila, je bila garancija lahko uporabljena le za dolgoročni investicijski kredit, ki je v njej naveden, ne pa za likvidnostni kredit. Namen garantiranja je izhajal tako iz garancije same, kot tudi iz pogodbe o izdaji garancije, kakor tudi iz zakonskih določb, za katere namene tožena stranka lahko garantira. Tožeča stranka bi tako morala ob ravnanju s skrbnostjo dobrega bančnika preveriti, ali ima tako garancijo, kakršno potrebuje za konkretno pogodbo. Glede na časovne razpone med datumom garancije, datumom, ko je bila pogodba poslana v podpis H. B. in datumom črpanja kredita, je dokazna ocena teh listin po mnenju pritožnika zgrešena, saj je poslovno nelogično, da nekdo, ki rabi likvidnostni kredit, če bi res dobil primerno garancijo v maju, le-to uporabi šele v juliju in kredit črpal šele v oktobru. Sodišče tudi ne bi smelo opreti sodbe na izpoved priče, ki poslovni odnos razlaga v prid svoje bivše firme. Priglasila je pritožbene stroške. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila. Pritožba je utemeljena. Z garancijo se garant zavezuje prejemniku garancije, da bo poravnal obveznost, katere tretja oseba ob zapadlosti ne bi izpolnila, če bodo izpolnjeni v garanciji navedeni pogoji (prim. 1. odst. 1083. čl. ZOR). V 2. odst. 1083. čl. ZOR predpisana obličnost garancije ni sama sebi namen. Potrebna je ne le zaradi pretkanosti odločitve garanta, pač pa tudi zaradi jasnosti, za katere obveznosti garant garantira. Prav slednje pa je med pravdnima strankama sporno, saj tožeča stranka uveljavlja zoper toženo stranko kot garanta plačilo obveznosti H. B. kot kreditojemalca po pogodbi o kreditu za tekoče poslovanje, tožena stranka pa se brani s trditvijo, da za vračilo tega kredita ni garantirala, ker je izdala garancijo le za kredit, najet za investicijska vlaganja. V tem kontekstu je potrebno presojati tudi trditve tožene stranke, da za vračilo likvidnostnega kredita ni garantirala. Pritožbeno sodišče zato pritrjuje pritožniku, da je prvostopno sodišče svojo odločitev zmotno oprlo na 1. odst. 1087. čl. ZOR. Tožena stranka je dne 25.5.1993 (priloga A4) izdala garancijo (priloga A4), s katero se je zavezala, da bo upniku na njegov prvi pismeni poziv nepreklicno izpolnila vse obveznosti iz garancije in kreditne pogodbe, ki jo je tudi konkretizirala s št. 5151/93. Glede na stroge obveznosti garanta iz predmetne garancije, ko garant zoper upravičenca garancije nima ugovorov iz temeljnega posla, iz katerega izhaja garantirana obveznost (1. odst. 1087. čl. ZOR), je zato neprepričljivo sklepanje prvostopnega sodišča, da je tožena stranka izdala sporno garancijo, ne da bi vedela, na vračilo katerega kredita se bo garancija nanašala. Prvostopno sodišče je pri tem izhajalo zgolj iz vsebine 1. tč. pogodbe o izdaji garancije z dne 29.3.1993 (v prilogi B2), ne da bi vsebino te pogodbe presojalo celovito, torej tudi ostale določbe pogodbe, nedosledno pa je povzelo tudi izpovedbo priče J. Z., ki naj bi izpovedal, da je bila garancija izdana še pred sklenitvijo kreditne pogodbe, za katero je tožena stranka garantirala. Iz navedene izpovedbe (na list. št. 29) izhaja, da naj bi bila garancija izdana prej, kot je H. B. "dobila kredit". Sklenitve kreditne pogodbe ni moč enačiti s črpanjem kredita. Slednje po običajnem teku dogodkov šele sledi že sklenjeni kreditni pogodbi. O odločilnem dejstvu, času sklenitve kreditne pogodbe, za katero naj bi tožena stranka garantirala, obstaja torej nasprotje med tem, kar sodišče navaja v razlogih sodbe o izpovedbi priče in samo izpovedbo (13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP). Že iz navedenega razloga je bilo potrebno na podlagi 1. odst. 369. čl. ZPP pritožbi ugoditi, izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti prvostopnemu sodišču v novo sojenje, v katerem bo prvostopno sodišče trditve tožene stranke, da je bila sporna garancija dana za investicijski kredit, ne pa za likvidnostni kredit, moralo presojati v kontekstu vprašanja, za katero obveznost je tožena stranka s sporno garancijo garantirala, pri tem pa upoštevati tudi pomen obličnosti garancije. Izrek o pritožbenih stroških temelji na 3. odst. 166. čl. ZPP. Določbe ZPP/77 je pritožbeno sodišče uporabilo na podlagi 1. odst. 498. čl. ZPP (Ur.l. RS 26/99).

 


Zveza:

ZOR člen 1083, 1083/1, 1083/2, 1087, 1083, 1083/1, 1083/2, 1087.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy01MzY0NQ==