<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL sodba II Cp 911/2016
ECLI:SI:VSLJ:2016:II.CP.911.2016

Evidenčna številka:VSL0084884
Datum odločbe:09.11.2016
Senat, sodnik posameznik:Majda Irt (preds.), Bojan Breznik (poroč.), Dušan Barič
Področje:OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:zavarovalna pogodba - kritje rizika - splošni pogoji - stranska intervencija

Jedro

Tožena stranka je zavarovancu dala možnost, da z dodatnim dogovorom (ki je vezan na dodatno plačilo) zavaruje odgovornost za takšno škodo, ki bi nastala tretjim osebam in ni zajeta v 1. tč. 1. člena Splošnih pogojev, vendar se zavarovanec za to možnost ni odločil.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Tožnika sta 18. 5. 2007 sklenila pogodbo o izvajanju gradbenega nadzora po Zakonu o graditvi objektov(1) z zavarovancem tožene stranke. Po izgradnji objekta je bilo ugotovljeno, da so potrebna sanacijska dela, in sicer odprava toplotnega mostu na posameznih delih zgrajenega objekta, odpraviti je bilo potrebno zamakanje po fasadi, popraviti strešno konstrukcijo in krilna vrata, plačati kleparska dela in druga suho montažna dela. Tožnika sta za odpravo teh napak izvajalcem plačala 30.750,10 EUR. Tožnika zatrjujeta, da je za navedeno škodo odgovoren zavarovanec tožene stranke kot nadzornik, ker nadzora nad gradnjo ni opravljal v skladu s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Odgovornost tožene stranke je podana na podlagi zavarovalne police št. 01 0288478, ki jo je nadzornik sklenil s toženo stranko za zavarovanje odgovornost gradbenega nadzora, ocenjevanje nepremičnin in podobnih del. Tožnika zato zahtevata od tožene stranke plačilo zneska 30.750,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 3. 2014 dalje do plačila.

2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je ugotovilo, da škoda, ki jo uveljavljata tožnika, ni predmet zavarovanja, kot je bil določen z zavarovalno polico in s splošnimi zavarovalnimi pogoji. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo tudi iz razloga, ker tožnika nista pravočasno obvestila nadzornika o napaki, kot to določa 663. člen Obligacijskega zakonika.(2)

3. Tožnika vlagata pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku(3) in v nadaljevanju v pritožbi navajata, da iz zavarovalne pogodbe izhaja, da je tožena stranka z zavarovalno pogodbo zavarovala odgovornost iz dejavnosti gradbenega nadzora, ocenjevanja nepremičnin in podobno, sklenila je tudi enotno zavarovanje za osebe in stvari, zavarovala pa je tudi odgovornost zavarovanca kot zasebnika. Z zavarovalno polico je sklenila zavarovanje za tri različne zavarovalne primere, za katere bi morala skleniti tri različne zavarovalne pogodbe. Tožena stranka bi zato morala priložiti splošne pogoje, ki se nanašajo na vsak zavarovalni primer. Splošni pogoji ODG-05 se po vsebini ne nanašajo na zavarovanje odgovornosti gradbenega nadzora, ampak na zavarovanje stranskega intervenienta kot zasebnika. Splošni pogoji se zato ne nanašajo na vse zavarovalne primere. Tožena stranka je odgovor na tožbo priložila Splošne pogoje PRO-odg-11, ki ureja projektantsko odgovornost in ne Splošnih pogojev ODG-05, ki naj bi bili priloga zavarovalni pogodbi. Tožena stranka je menila, da Splošni pogoji ODG-05 ne ustrezajo vsebini zavarovalne pogodbe in dogovorjenem obsegu zavarovanja in zato se ne nanašajo na odgovornost gradbenega nadzornika. Iz teh razlogov ni odločilno, da je na zavarovalni polici navedeno, da so sestavni del zavarovalne police Splošni pogoji ODG-05. Iz 1. člena Splošnih pogojev ODG-05 izhaja, da se ne nanaša na zavarovalni primer poklicne odgovornosti gradbenega nadzornika, ker se ni mogoče zamisliti primera škode, ki bi nastal „zaradi nenadnega in presenetljivega dogodka (nesreče), ki izvira iz njegove registrirane dejavnosti“. Pri poklicni odgovornosti gradbenega nadzornika ne more priti do nenadnega in presenetljivega dogodka. Sodišče pojasnjuje, da bi zaradi pomanjkanja nadzora pri gradnji lahko prišlo do zrušenja stavbe, vendar gradbeni nadzornik v skladu z določbami ZGO-1 ne izvaja nobenih gradbenih del. Nelogično je zato, da bi gradbeni nadzornik povzročil zrušenje stavbe, saj to fizično sploh ni mogoče. Dejanske posledice slabega nadzora so drugačne, zamakanje, odstopanje posameznih elementov, plesen in podobno. Tožena stranka je zavarovala odgovornost gradbenega nadzora, ocenjevanje nepremičnin in podobno, kar po vsebini pomeni, da je zavarovala odškodninske zahtevke naročnikov storitve, ki so posledica strokovne napake zavarovanca pri opravljanju dejavnosti. Pri zavarovanju torej ne gre za zaščito zavarovanca pred zahtevki tretjih oseb za škodo, ki bi jo lahko povzročil pri opravljanju svojega poklica, ampak zaščitenje zavarovanca pred zahtevkom tretjih oseb za škodo, ki je posledica strokovne napake zavarovanca pri opravljanju dejavnosti. V luči navedenega je tudi logična določba prvega odstavka Splošnih pogojev ODG-05, da tožena stranka krije škodo, ki jih tretje osebe uveljavljajo proti zavarovancu zaradi nenadnega in presenetljivega dogodka (nesreče), ki izvira iz njegove registrirane dejavnost. Splošni pogoji se nanašajo na primere, ko zavarovanec pri opravljanju svoje poklicne dejavnosti povzroči škodo (pride do nesreče) in ne na primere, ki bi bili posledica strokovne napake zavarovanca - urejajo torej splošno civilno odgovornost. Do teh navedb se sodišče prve stopnje v sodbi ni opredelilo. Splošni pogoji v ničemer ne dopolnjujejo zavarovalne police, ker urejajo drug zavarovalni primer, ki se očitno nanaša na zavarovanje odgovornosti zavarovanca kot zasebnika. Gre za zavarovanje pri opravljanju poklica zavarovanca in ne za primer škode, ki nastane zaradi napake zavarovanca pri opravljanju poklica. Slednje pa dopolnjujejo Splošni pogoji za zavarovanje projektantske odgovornosti PRO-odg-11, ki so primerljivi za zavarovanje poklicne odgovornosti in ki so bili v veljavi pri toženi stranki v relevantnem času. Iz 1. člena teh pogojev izhaja, da tožena stranka jamči za odškodninske zahtevke naročnikov storitev ali tretjih oseb, ki so posledica strokovne napake zavarovanca pri tehničnem ali gradbenem nadzoru. Ravno to dopolnjuje vsebino zavarovalnega primera, glede katerega je bila sklenjena zavarovalna polica. Številne druge določbe Splošnih pogojev ODG-05 dokazujejo, da se ne nanašajo na zavarovanje odgovornosti gradbenega nadzornika, saj vključujejo tudi odgovornost zaradi uporabe, posesti, zakupa ali užitka zemljišč vključno za namene zavarovanca, pri čemer ni jasno, na kakšen način naj bi imel gradbeni nadzornik užitek na zemljišču ob izvajanju gradbenega nadzora. Sodišče prve stopnje ugotavlja, da je v obravnavanem primeru nastala čista premoženjska škoda, pri čemer tudi uničenje, poškodbe ali izginotje stvari, kot je to navedeno v 2. točki prvega odstavka 1. člena Splošnih pogojev ODG-05 predstavljajo čisto premoženjsko škodo, za katero očitno ni potrebno skleniti posebnega zavarovanja. OZ v 121. členu določa, da so nična določila splošnih pogojev, ki nasprotujejo o samemu namenu sklenjene pogodbe nični. Namen zavarovanja odgovornosti gradbenega nadzora ni zavarovanje nenadnega in presenetljivega dogodka, ki izvira iz registrirane dejavnosti, ampak zavarovanje strokovne napake pri opravljanju gradbenega nadzora, kot to določa prvi odstavek 33. člena ZGO-1. Zavarovalna pogodba nima bistvenih sestavin, kot jih določa 926. člen OZ in 83. člen Zakona o zavarovalništvu. V zavarovalni pogodbi niso navedeni dogodki, z vstopom katerih nastane obveznost zavarovalnice opraviti izpolnitev na podlagi zavarovalne pogodbe in tudi ne primeri, v katerih je zaradi posebnih razlogov obveznost zavarovalnice izključena. Teh navedb po izrecni zakonski določbi splošni pogoji ne morejo nadomestiti. Tožena stranka ni prerekala trditev tožeče stranke, da je tožena stranka predložila splošne pogoje, ki se nanašajo na zavarovanje splošne civilne odgovornosti in ne splošne pogoje, ki bi se nanašali na zavarovanje poklicne odgovornosti, za kar je bila sklenjena polica. Zmotna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da nadzornik odgovarja poleg izvajalca za napake na objektu. Pri obligacijah rezultata je izpolnitev obveznosti z napako hkrati sama po sebi oblika neposredne škode, ki nastane naročniku. Pritožba tudi nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje, s katero je dovolilo stransko intervencijo in posledično pravdnim stroškom.

4. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni.

5. Sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev pravdnega postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena ZPP, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. Sodišče prve stopnje se je opredelilo do vseh relevantnih dejstev, zato so pritožbene navedbe, da sodba nima odločilnih razlogov o odločilnih dejstvih neutemeljene, kar bo podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju. Pritispisne so trditve pritožbe, da tožena stranka ni prerekala trditev tožnikov, da je tožena stranka le predložila splošne pogoje, ki se nanašajo na zavarovanje splošne civilne odgovornosti, saj je tožena stranka od odgovora na tožbo dalje vseskozi trdila, da je treba zavarovalno kritje odgovornosti stranskega intervenienta kot nadzornika presojati po Splošnih pogojih za zavarovanje odgovornosti ODG-05.(4)

6. Iz zavarovalne police 01 0288478 izhaja, da je sklenitelj zavarovanja samostojni podjetnik, ki je zavaroval odgovornost iz dejavnosti gradbenega nadzora, ocenjevanja nepremičnin in podobno, da je sklenjeno enotno zavarovanje za osebe in stvari ter za zavarovanje za odgovornost zavarovanca kot zasebnika. Pritožba ima prav, da zavarovalna polica vsebuje zavarovanje različnih zavarovalnih primerov, zato je za obravnavani primer odločilno, ali je bilo sklenjeno zavarovanje za kritje odgovornosti zavarovanca, ki je kot nadzornik opustil dolžno skrbnost. Iz zavarovalne police izhaja, da je zavarovalna pogodba sklenjena po Splošnih pogojih. Zmotne so pritožbene trditve, da se Splošni pogoji ne nanašajo na zavarovanje odgovornosti iz registrirane dejavnosti gradbenega nadzora zavarovanca, ker se nanašajo na zavarovanje stranskega intervenienta kot zasebnika, saj iz 1. tč. 1. člena izhaja, da zavarovalnica krije škodo, ki izvira iz registrirane dejavnosti zavarovanca. V 1. členu Splošnih pogojev je natančno določeno, kaj je predmet zavarovanja. Določeno je, da tožena stranka krije škodo, ki jih tretje osebe uveljavljajo proti zavarovancu zaradi nenadnega in presenetljivega dogodka (nesreče), ki izvira iz njegove registrirane dejavnosti, lastnosti in pravnega razmerja, navedenega v zavarovalni pogodbi, ki ima za posledico smrt ali telesno poškodbo oseb, ali uničenje, poškodbe ali izginotje stvari. Predmet zavarovanja je vezan na registrirano dejavnost zavarovanca. Druga točka šestega odstavka 1. člena Splošnih pogojev pa določa, da če je posebej dogovorjeno, obsega zavarovanje tudi odgovornost za čisto premoženjsko škodo, ki nastane zaradi dejanja, opustitve ali napake zavarovanca torej nadzornika in nima za posledico niti poškodb stvari niti poškodb oseb. V postopku je bilo ugotovljeno, da posebnega dogovora o tem zavarovanju zavarovanec tožene stranke ni sklenil, zato tožena stranka odgovarja le za škodo, kot je določena v 1. točki 1. člena Splošnih pogojev. Nobenega dvoma ni, da bi zavarovalno kritje obsegalo tudi škodo, ki jo zatrjujeta tožnika, če bi bilo posebej dogovorjeno zavarovalno kritje, kot ga določa 2. tč. šestega odstavka 1. člena Splošnih pogojev. Tožena stranka je zavarovancu dala možnost, da z dodatnim dogovorom (ki je vezano na dodatno plačilo), zavaruje odgovornost za takšno škodo, ki bi nastala tretjim osebam in ni zajeta v 1. tč. 1. člena Splošnih pogojev, vendar se zavarovanec za to možnost ni odločil.

7. Iz teh razlogov škoda, ki jo uveljavljata tožnika ne predstavlja zavarovanega primera, ki bi bil krit z zavarovano pogodbo. Pravilna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da splošnih pogojev PRO-odg-11 ni mogoče uporabiti, že iz razloga, ker se uporabljajo šele od 1. 3. 2011, zavarovalna polica pa je bila sklenjena 5. 9. 2006 in tudi zato, ker je bila zavarovalna pogodba sklenjena na podlagi Splošnih pogojev ODG-05. Pritožbene navedbe, da se je tožena stranka v odgovoru na tožbo sklicevala na Splošne pogoje PRO-odg-11 in da bi jih zato sodišče prve stopnje moralo uporabiti, pa ne upoštevajo nadaljnjih spremenjenih navedb tožene stranke, predvsem pa, da sta tožnika nasprotovala uporabi teh splošnih pogojev, ker niso bili vsebovani v zavarovalni polici in ker se nanašajo na projektantsko odgovornost.(5) Vse te spremenjene navedbe pravdnih strank so bile pri odločanju upoštevane v smislu določbe tretjega odstavka 214. člena ZPP. Obseg zavarovalnega kritja sta določili pogodbeni stranki, zato okoliščina, da zavarovanec kot nadzornik ni sklenil zavarovanja, kot mu to nalagajo prisilni predpisi, ni relevantna okoliščina, glede na določno opredeljene pravice in obveznosti pogodbenih strank iz zavarovalne police in Splošnih pogojev. Splošni pogoji tudi niso v nasprotju z zavarovalno pogodbo, ker določno opredeljujejo, katero škodo tožena stranka krije iz naslova odgovornosti zavarovanca pri opravljanju gradbenega nadzora v okviru njegove registrirane dejavnosti. S tem, ko Splošni pogoji določajo zavarovanje tudi za druge registrirane dejavnosti in je predmet zavarovanja tudi kritje rizikov, ki zavarovancu ne morejo nastati, to še ne pomeni, da so Splošni pogoji v nasprotju z zavarovalno pogodbo. Zavarovalna pogodba oziroma zavarovalna polica ima(ta) bistvene sestavine iz 83. člena Zakona o zavarovanjih oz. 926. člena OZ, zmotno pa zatrjujejo tožniki, da si ni mogoče zamisliti primera, ko bi iz dejavnosti gradbenega nadzora izviral nenaden ali presenetljiv dogodek oziroma nesreča, kar je s konkretnim primerom tožnikoma v sodbi že pojasnilo sodišče prve stopnje. Do porušenja zgradbe lahko pride zaradi opustitve dolžnega nadzora nadzornika in s tem do nesreče in škode, ki nastane tretjim osebam. Posledice slabega gradbenega nadzora torej niso le zamakanje in odstopanje posameznih elementov ali plesen, kot to zatrjujeta tožnika. Pritožba pavšalno zatrjuje, da bi morali obstajati še drugi splošni pogoji, ki urejajo odgovornost tožene stranke za škodo, ki jo povzroči registrirana dejavnost stranskega intervenienta pri opravljanju gradbenega nadzora, vendar obstoja teh splošnih pogojev ne izkaže. Okoliščina, da so bila v polici zajeta tudi druga zavarovanja ni odločilna, ker iz police in Splošnih pogojev natančno izhaja, kateri riziko zajema zavarovanje oziroma katero škodo krije tožena stranka v primeru nastanka zavarovalnega primera.

8. Sodišče prve stopnje je v sklepu P 65/2014 z dne 23. 9. 2014 pojasnilo razloge, zaradi katerih je pravilno dopustilo stransko intervencijo, citiralo je tudi sodno prakso, zato se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju na te razloge sklicuje. Stranska intervencija je dopustna, ker je na ta način stranskemu intervenientu dana možnost, da zavaruje svoj pravni interes v pravdi med tožnikoma in zavarovalnico. Domnevni povzročitelj škode je zainteresiran, kako se bo pravda med oškodovancem in zavarovalnico končala, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno na podlagi prvega odstavka 199. člena ZPP dovolilo stransko intervencijo. Na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP je stranka, ki v pravdi ne uspe dolžna povrniti nasprotni stranki in stranskemu intervenientu stroške postopka, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno naložilo tožnikoma, da plačata stranskemu intervenientu pravdne stroške.

9. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Tožnika s pritožbo nista uspela, zato krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka. S tem, ko je bila pritožba zavrnjena je bil zavrnjen tudi njun predlog za povrnitev pritožbenih stroškov, zato poseben izrek v tem delu ni potreben.

-------------

Op. št. (1): V nadaljevanju ZGO-1.

Op. št. (2): V nadaljevanju OZ.

Op. št. (3): V nadaljevanju ZPP.

Op. št. (4): V nadaljevanju Splošni pogoji.

Op. št. (5): Glej pripravljalno vlogo tožnikov z dne 21. 3. 2014 stran 14 sodnega spisa.


Zveza:

OZ člen 663, 921, 926. ZPP člen 199, 199/1. ZZav člen 83.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
20.02.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDAzMTkz