Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 580cT16dnBvdCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJnNob3dUeXBlPXRhYmxlJm9yZGVyPXNjb3JlJmRpcmVjdGlvbj1kZXNjJnJvd3NQZXJQYWdlPTUwJnBhZ2U9Mw==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSL Sodba in sklep II Cp 9/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek27.03.2019podjemna pogodba - stvarne napake - odgovornost podjemnika za napake - jamčevanje za stvarne napake - jamčevalni zahtevki pri pogodbi o delu - varstvo potrošnikov - znižanje plačila zaradi stvarnih napak - pravočasno grajanje napak - prevzem izvedenih del - pogodbena garancija - načelo neposrednosti - odmera nagrade izvedencuKer toženec, ki nepremičnino ves čas uporablja, ni trdil, da so obstajale ovire za prevzem del, oziroma da je zahteval primopredajo del na kakšen drugačen način (iz njegove izpovedbe izhaja, da tožniku ni pisal ali ga klical, saj je štel, da je tožnikova dolžnost, da pride do prevzema), pritožbeno sodišče zaključuje, da je bil pregled in prevzem del opravljen. Toženec je na račun opravljenih del izvedel dve plačili, (po neizpodbijani trditvi) zadnjega 26. 8. 2011, ko je presodil, da je zaradi izvedbenih napak upravičen do nižje pogodbene cene, zato ne more biti dvoma o tem, da so bila obnovitvena dela zaključena ter s strani toženca pregledana oziroma prevzeta, v avgustu 2011 (ne kasneje). Toženec je trdil, da je tožnika o napakah (ustno) obvestil 9. 11. 2011. Ni pa podal nobenih navedb v smeri, kdaj je posamezno napako odkril. Gre za okoliščino, ki je sestavni del zakonskega dejanskega stanu iz prvega odstavka 37a. člena ZVPot, kar...
Sodba I Up 1043/2002Vrhovno sodiščeUpravni oddelek14.09.2005ukrep tržnega inšpektorja - dovolitev izvršbePritožbeni ugovor tožeče stranke, da izrek odločbe ni določen, ker vsebuje le tip oz. model proizvoda, ne pa tudi njegove serijske številke, se nanaša na pravilnost odločbe, ki se izvršuje, zato takega ugovora v tem - izvršilnem postopku ni mogoče upoštevati, saj bi ga morala tožeča stranka uveljavljati v pritožbenem postopku zoper odločbo organa prve stopnje, ki je v tem primeru izvršilni naslov.
VSRS Sodba IV Ips 16/2016Vrhovno sodiščeKazenski oddelek17.05.2016odločba o prekršku – kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška – opis prekrška – odgovornost pravne osebe – odgovornost odgovorne osebe – opustitev dolžnega nadzorstvaPrekrškovni organ bi moral v odločbi dolžno nadzorstvo, s katerim bi odgovorna oseba storitev prekrška mogla preprečiti, konkretno opredeliti, ne pa zgolj prepisati abstraktnega zakonskega dejanskega stana, s čimer uvaja objektivno odgovornost za prekršek, ki je veljavno prekrškovno pravo ne pozna.
sodba II U 313/2009Upravno sodiščeUpravni oddelek11.05.2011inšpekcijski postopek – ukrep tržnega inšpektorja – varstvo potrošnikov – zavajajoče oglaševanje - katalogZahteva upravnega organa, da morajo biti posebne ugodnosti v katalogih predstavljene tako pregledno, da so potrošniku jasne že na osnovi prvega ogleda, je po presoji sodišča zakonita.
VSRS sodba in sklep II Ips 256/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek16.02.2017leasing pogodba - prodaja na obroke - kršitev pogodbe - odstop od pogodbe - pravne posledice odstopa od pogodbe - vrnitev danega - povračilo koristi - škoda - pozitivni pogodbeni interes - varstvo potrošnikov - nasprotna tožba - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizijePredvsem neupoštevanje, da je pojem leasing zbirni pojem, sestavljen iz vrste pojavnih oblik, povzroča napake pri analiziranju pravne narave konkretne pogodbe.
VSL Sodba I Cp 549/2020Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek22.07.2020pogodba o finančnem leasingu - predmet pogodbe - traktor - obveznost leasingodajalca - prodajalec - tretja oseba - skrita napaka - nemožnost uporabe - razveza pogodbe in vrnitveni zahtevek - razveza prodajne pogodbe - povrnitev premoženjske škode - stroški najema - sodba presenečenja - ugovor aktivne legitimacije - elementi prodaje na obroke - prodajna pogodba - notifikacijska dolžnost - pričakovana lastninska pravica - vzajemnost pogodbenih obveznosti - oblikovanje tožbenega zahtevka - odstopno upravičenje - oblikovalno upravičenje - prenehanje pogodbe - načelo dispozitivnosti - sprememba tožbe - višina odškodnine - pravočasnost ugovora - vsebina vloge - soprispevek k nastanku škode - škoda zaradi zaupanja - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe - rok za uveljavljanje zahtevka iz naslova garancije - prekluzivni rok za sodno varstvo - predpostavke prodajalčeve odgovornosti za napako - materialno procesno vodstvo - popolna odškodnina - navadna škoda - neodločitev o celotnem tožbenem zahtevku - predlog za dopolnitev sodbeUgotov aktivne legitimacije ni utemeljen. Tožnica je bila v času vložitve tožbe „ekonomska lastnica“, ki je nosila vse tipične rizike lastnika, med drugim vprašanje pravilnega delovanja stvari. Pričakovanje tožnice, ki je imela traktor v posesti od sklenitve prodajne pogodbe in ki je obroke leasinga redno plačevala, je bilo v fazi predstopnje k polni (lastninski) pravici, saj ji prenosa lastninske pravice na traktorju leasingodajalec ni mogel več preprečiti. Le še od njenega lastnega ravnanja (pravočasnega plačila vseh leasing obrokov) je bilo odvisno, ali bo postala lastnica. Utemeljeno podlago za vložitev tožbe v svojem imenu zoper toženca kot prodajalca traktorja sta torej predstavljala tožničina pravica v pričakovanju, ki se je s plačilom vsakega obroka povečevala, in izrecno pisno soglasje leasingodajalca, da lahko uveljavlja zahtevke, ki izhajajo iz garancije za brezhibno delovanje stvari, ter zahtevek za razvezo kupne pogodbe in vrnitev kupnine. Odstopno...
VSRS Sklep I Kr 14/2016Vrhovno sodiščeKazenski oddelek17.05.2016krajevna pristojnost – spor o pristojnostiPrekršek je storila pravna oseba E. G., d. o. o., s sedežem v Kranju, ki pa se je po storitvi prekrška, dne 1. 10. 2015, pripojila k pravni osebi E., d. o. o., in s tem prenehala obstajati. E., d. o. o., ki je v postopku pred prekrškovnim organom nastopala kot univerzalna pravna naslednica prevzete družbe, je bila z odločbo o prekršku z dne 9. 2. 2016 spoznana za odgovorno storitve prekrška.
Sodba II Ips 158/2008Vrhovno sodiščeCivilni oddelek13.03.2008splošni pogoji poslovanja - nagradna igra - zavajajoče oglaševanjeGlede na dejanske ugotovitve nižjih sodišč, da je bila ovojnica narejena na način, da se je skoznjo videlo besedilo na notranji strani, kar so ostali zaslišani udeleženci nagradne igre opazili, so pravilni zaključki nižjih sodišč, da so bila pravila nagradne igre primerno objavljena in tožnici dostopna brez težav. Ključna značilnost zavajajočega oglaševanja je namreč njegova sposobnost, da bi zaradi svoje zavajajoče narave verjetno vplivalo na ekonomsko obnašanje potrošnika. Z drugimi besedami, oglaševanje je zavajajoče takrat, ko pri povprečnem potrošniku ustvari napačen vtis o nekem konkurenčno pomembnem dejstvu. Z vidika morebitnega zavajanja je torej treba presoditi le tiste informacije, ki so lahko pomembne za potrošnikovo poslovno odločitev, ne pa tudi vseh drugih. Zavajajoče oglaševanje se lahko nanaša na katero koli konkurenčno pomembno dejstvo (kakovost, uporabnost, poreklo, ceno itd.). Konkurenčno dejstvo je za potrošnika pomembno tedaj,...
sodba U 2300/2002Upravno sodiščeUpravni oddelek26.11.2003ukrep tržnega inšpektorjaTržni inšpektor je pravilno izdal odločbo o zavajajočem oglaševanju, saj je bilo ugotovljeno, da se posojilne pogodbe dejansko sklepajo z družbo AAA d.o.o. in ne s tožečo stranko, ki je dajanje kreditov oglaševala. 
VSL Sklep I Cp 1844/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek05.02.2020pravdni postopek, začet na podlagi izvršilnega predloga na podlagi verodostojne listine - oblikovanje izreka sodne odločbe - razveljavitev sklepa o izvršbi in nadaljevanje postopka v pravdi - dajatveni zahtevek - podjemna pogodba - dogovor o izvedbi dodatnih del - dodatno naročena dela - rekonstrukcija objekta - cena storitev - predplačilo - ugovor prekluzije - sporna dejstva - neizpolnitev pogodbe - nelegalna gradnja - gradbeno dovoljenje - profesionalna skrbnost - izvedba gradbenih del - dokazno breme za trditve - obračun potnih stroškov - pomanjkljiva dokazna ocena - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja zaradi zmotne uporabe materialnega prava - kršitev pravice do izjave - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenjeSodišče prve stopnje ni v celoti razjasnilo ugovorov toženke: (1) da dodatna dela niso bila naročena, saj ni podala izrecnega soglasja, (2) da cena ni bila dogovorjena ter (3) da dodatna dela niso bila izvedena. Dokazno breme, da so bila dodatna dela izvedena, je na tožnici. V tem pravdnem postopku, v katerem je treba uporabiti še prejšnja določila ZPP, tožeča stranka ni predlagala, da sodišče izvršilni sklep vzdrži v veljavi, ampak je podala dajatveni zahtevek. Sodišče prve stopnje bi zato moralo sklep o izvršbi razveljaviti v celoti in odločati o dajatvenem zahtevku.
VSL sodba II Cp 2729/2013Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek11.12.2013bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zaslišanje toženke – neznan naslov pričeSodišče je toženki, ker ni bilo znano njeno prebivališče, postavilo začasno zastopnico, zato predlaganega dokaza z zaslišanjem toženke ni moglo izvesti.
VSL Sodba II Cp 1822/2020Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek04.12.2020pogodba o uporabi plačilnih kartic - kreditna kartica - splošni pogoji - seznanitev s splošnimi pogoji - dokazna ocena - pristop k sklenjeni pogodbi - pristopna izjava - dodatni uporabnik plačilne karticeDrži, da pritožnica dokumenta s točnim naslovom »Pogodba o uporabi kartice« resda ni prejela, vendar pa jo je dopis, ki ga je prejela skupaj s kartico opozarjal in napotil, naj pred uporabo kartice pozorno prebere splošne pogoje. V splošnih pogojih je namreč pojasnjeno, da podpisana pristopna izjava in splošni pogoji predstavljajo pogodbo o uporabi kartice, da z uporabo kartice uporabnik soglaša s splošnimi pogoji ter določeno, da dodatni uporabnik solidarno odgovarja za stroške nastale z uporabo dodatne kartice. Pritožnica tako neutemeljeno zatrjuje, da je bila v pristopni izjavi zavedena in da so bile dejanske obveznosti uporabnika dodatne kartice prikrite oziroma zavajajoče prikazane. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila pritožnica že ob podpisu pristopne izjave opozorjena na obstoj pogodbe oz. listine, ki podrobneje ureja pravila glede uporabe kartice. Sicer ob podpisu pristopne izjave še ni bila seznanjena s samo vsebino pogodbe oz. splošnih pogojev, vendar...
VSL Sodba II Cp 2381/2017Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek13.02.2018spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - pravilna uporaba materialnega prava - pogodbeno razmerje - potrošniška pogodba - potrošniška prodajna pogodba - pravo EU - direktiva eu - analogna uporaba pravil - namerna promocija izdelka - namen trženja - prodaja blaga - pravica do odstopa od pogodbe - prodaja kozmetikeMed pravdnima strankama je treba sklenjeno pogodbo (na podlagi sklepanja po podobnosti) presojati kot pogodbo, sklenjeno zunaj poslovnih prostorov, torej v smislu 43. člena ZVPot in 8. točke drugega člena Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. 10. 2011.
VSL Sklep II Cp 2384/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek03.06.2020primarni tožbeni zahtevek - tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti pogodbe - podredni tožbeni zahtevki - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - potrošniška kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - oderuška pogodba - načelo lojalne razlage - pogodbeni pogoji - nepošten pogodbeni pogoj - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - očitno nesorazmerje - pojasnilna dolžnost banke - informacijska dolžnost banke - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave - kršitev pravice do izjaveV skladu z 8. členom Direktive 93/12/EGS o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah lahko države članice na področju, ki ga ureja ta direktiva, sprejmejo ali ohranijo najstrožje določbe, ki so združljive s Pogodbo, da bi zagotovile najvišjo stopnjo varstva potrošnikov. Višjo stopnjo varstva potrošnikov kot Direktiva na podlagi 8. člena Direktive zagotavlja tudi ZVPot, ki zaradi tega, ker vanj ni bil prenesen drugi odstavek 4. člena Direktive, presojo nepoštenosti glavnega predmeta pogodbe (dogovora o vračilu kredita v CHF) omogoča tudi, če je ta jasen in razumljiv.
Sklep II DoR 84/2010Vrhovno sodiščeCivilni oddelek19.08.2010dopuščena revizija - obstoj sodne prakse - neenotna sodna praksa - pogodba o leasingu - ničnost pogodbe - fizična oseba kot leasingodajalecZaradi neenotnosti sodne prakse višjih sodišč o tem, ali je treba ničnost v primeru, ko je leasingojemalec fizična oseba, presojati po določbah ZVPot ali po določbah OZ, sodne prakse Vrhovnega sodišča o tem pa ni, se predlogu za dopustitev revizije ugodi.
VSL Sklep I Cp 2266/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek12.02.2020nepremičninsko posredovanje - promet z nepremičninami - pogodba o posredovanju pri prometu z nepremičninami - nepošten pogodbeni pogoj - varstvo potrošnikov - ničnost pogoja - posredniška pogodba - pravica do povračila stroškov - dogovor o stroških - plačilo stroškov - pogodbeni dogovor - odstop od pogodbePogodbeni dogovor, v skladu s katerim dobi posrednik pravico do plačila stroškov, do katerih je prišlo na podlagi sklenjene pogodbe o posredovanju pri prometu z nepremičninami, ni v nasprotju s kogentnimi normami ZNPosr. Tak dogovor je dopusten tudi v skladu s splošnimi pravili OZ o posredniški pogodbi, ki se subsidiarno uporabljajo tudi po ZNPosr.
VSL sodba II Cp 3186/2014Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek28.01.2015spor majhne vrednosti – splošni pogoji poslovanja – sklenitev pogodbe – podpis pristopne izjave – ogled splošnih pogojev na spletu – posebna pogodba o delu – trženje zdravstvenih storitev – pogodba potrošniškega pravaKer tožeča stranka ni dokazala, da bi bila tožena stranka seznanjena s celotnimi poslovnimi pogoji, ne morejo na odločitev vplivati trditve oziroma navedbe tožeče stranke o tem, kaj določajo pogoji v točkah 26 in 29. Stranki nista sklenili takšne pogodbe, kot jo zatrjuje tožeča stranka.
VSL Sodba in sklep I Cp 118/2020Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek23.04.2020spor majhne vrednosti - naročniška pogodba - naročniška pogodba za mobilni telefon - naročniška pogodba za uporabo gsm omrežja - splošni pogoji - seznanjenost s splošnimi pogojiKer je toženec obe pogodbi podpisal, je s tem potrdil prejem splošnih pogojev kot prilogo k pogodbama.
Sodba X Ips 1663/2006Vrhovno sodiščeUpravni oddelek04.03.2010ukrep tržnega inšpektorja – zavajajoče oglaševanje – prepoved oglaševanjaČe ugotovi, da podjetje oglašuje blago na način, ki je v nasprotju z 12.b členom ZVPot, tržni inšpektor odredi začasno prepoved takšnega oglaševanja.
Sodba X Ips 380/2004Vrhovno sodiščeUpravni oddelek24.04.2008ukrep tržnega inšpektorja – zavajajoče oglaševanje – brezplačna uporaba internetaKer sama uporaba interneta tudi preko tožnika ni brezplačna, saj morajo uporabniki za uporabo interneta plačevati telefonske impulze, kar pa ni mogoče šteti za splošno znano dejstvo, saj gre za relativno novo obliko komunikacije, sta izpolnjena oba pogoja iz 1. odstavka 12.b člena ZVPot. Oglaševanje storitev brezplačnega dostopa do interneta pod blagovno znamko „brezplačni internet ...“ namreč zavaja ali utegne zavajati potrošnika tako, da bo menil, da je uporaba interneta v celoti brezplačna, to pa lahko vpliva na njegovo ekonomsko obnašanje.
VSL sodba II Cp 1753/2015Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek19.08.2015zavarovalna pogodba – zavarovanje stanovanjskih površin – splošni pogoji – skupen namen pogodbenih strank – načelo vestnosti in poštenja – nepošteni splošni pogoji – ničnost splošnih pogojev – skrbnost oškodovanca – nastanek zavarovalnega primera – kritje zavarovalne police – zmanjšanje obveznosti zavarovalnice – soprispevek zavarovanca – vmesna sodbaDoločbe Splošnih pogojev so ne le v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja (4. alineja 1. odstavka 24. člena ZVPot), temveč tudi v nasprotju s tistim, kar je tožnik na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe utemeljeno pričakoval od tožene stranke (primerjaj s 3. alinejo 1. odstavka 24. člena ZVPot), če bi se štelo, da zavarovalni primer ni nastopil, ker so bili ključi od stanovanja pridobljeni v vlomom v avto in ne v „zaklenjeno hranišče v stanovanjskih prostorih“, kot to določa 6) točka prvega odstavka 13. člena Splošnih pogojev.
VSM sodba I Cp 1175/2016Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek07.02.2017pogodba o polaganju terase - potrošniška pogodba - nepravilnosti na položeni terasi - ustreznost tožbene trditvene podlage - garancijski zahtevek zoper prodajalca iz naslova proizvajalčeve garancije - odstop od pogodbe - kondikcijski zahtevek - tek zakonskih zamudnih obrestiTožnik je navedel, da se deske lomijo na več mestih, da se na določenih mestih pojavljajo neenotni razmiki, da so zaradi prejšnjih popravil vidni sledovi naknadnih montaž, da so se določene letve zlomile ali pa so zvite in da jih je napadla plesen. S tem je napake oziroma lastnosti terase dovolj jasno in določno opisal. Zahteva, da tožnik navede točno število in mesto zlomljenih desk, bi bila prestroga in neživljenjska.
VSL sodba I Cp 4809/2008Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek01.04.2009pogodba o finančnem leasingu - razveza pogodbe o finančnem leasingu - uporaba pravil o prodaji na obrokePri obravnavi leasing pogodbe, ki ima elemente prodajne pogodbe, je sodišče dolžno uporabiti kogentne določbe ZOR o varstvu kupca posameznika pri prodaji na obroke in kogentne določbe ZVPot o varstvu potrošnika pri prodaji na obroke.
VSL Sklep II Cp 2675/2017Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek06.06.2018ničnost kreditne pogodbe - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - pojasnilna dolžnost banke - Direktiva Sveta 93/13/EGS - obseg pojasnilne dolžnosti - varstvo potrošnikov - kršitev pojasnilne dolžnosti - načelo vestnosti in poštenjaSodišče prve stopnje bo moralo skrbneje oceniti, ali tožnika na podlagi informacij, ki jima jih je posredovala toženka, res nista mogla oceniti posledic sprememb tečaja CHF v razmerju do EUR oziroma SIT za obseg njunih pogodbenih obveznosti, upoštevaje njuno izobrazbo, kar zlasti velja za tožnika, ki je diplomirani ekonomist. Nadalje bo moralo sodišče natančneje presoditi, ali toženka ob sklepanju pogodbe res ni ravnala v dobri veri. V tem okviru bo moralo oceniti tudi pisni izjavi prič, ki ju izpostavlja pritožba. Predvsem pa se bo moralo podrobneje izreči o tem, ali je prišlo do bistvenega povečanja obveznosti tožnikov in s tem do znatnega neravnotežja v pravicah in obveznostih pogodbenih strank. Nenazadnje bo moralo sodišče prve stopnje pri ponovnem sojenju uporabiti tudi sodno prakso, ki se je v zadnjem času izoblikovala pri obravnavanju tovrstnih zahtevkov potrošnikov iz kreditnih pogodb v tuji valuti. Ni izključeno, da bo zaradi celovite ugotovitve vseh...
UPRS Sodba II U 251/2016-11Upravno sodiščeUpravni oddelek10.10.2018varstvo potrošnikov - ukrep tržnega inšpektorja - nepoštena poslovna praksa - potrošniški kreditZaračunavanje stroška upravljanja zapadlega neplačanega dolga in premije za prevzem tveganja neplačila kredita, v primeru nepravočasnega plačila kredita v znesku, ki bistveno presega znesek zamudnih obresti, predstavlja poskus obida 27.a člena ZVPot.
VSC Sodba Cp 568/2018Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek18.04.2019ničnost določbe pogodbe - ničnost prodajne pogodbe - imetniki podrejenih obveznic - podrejene obveznicePogodbeni pogoji, ki nasprotujejo načelu dobre vesti in poštenja pomenijo, da je pogodba nična.
VSRS sklep II DoR 74/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek28.05.2015dopuščena revizija - varstvo potrošnikov - pogodba o prevzemu terjatve - pravno svetovanje - incaso cesija - causa - dopustna podlaga - ničnostRevizija se dopusti glede vprašanja ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je neutemeljen ugovor toženca, da so glede na 23. in 24. člen ZVPot pogodbeni pogoji v konkretnem primeru nični.
UPRS Sodba I U 357/2017-13Upravno sodiščeUpravni oddelek20.02.2018telefonsko naročniško razmerje - dejanska uporaba storitev - nadomestilo - izpolnitev pogodbene obveznosti - splošni pogoji - varstvo potrošnikaToženka je upravičeno zavrnila zahtevek tožnika, kar se nanaša na račun dveh klicev, opravljenih po porabi zakupljenih enot. Sedaj uveljavljena možnost o samodejno generiranem opozorilu pri prekoračitvi zakupljenih enot ne glede na znesek računa pa na v januarju 2016 možno opozarjanje s SMS sporočilom le v primeru prekoračitve zneska v višini 40,00 EUR (kar tožnik tudi sam navaja) ne vpliva. Ne-navedba Splošnih pogojev uporabe storitev v reklamnih plakatih za uporabo storitve ne pomeni kršitve pogodbenih obveznosti med strankama oziroma naročniškega razmerja, saj so splošni pogoji sestavni del pogodbe. Če tožnik meni, da je oškodovan, lahko to uveljavlja v sodnem postopku, kot določa tretji odstavek 217. člena ZEKom-1.
sodba in sklep U 1006/2003Upravno sodiščeUpravni oddelek17.12.2003inšpekcijski postopekKer je tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe ugotovila, da je bil izdelek tožeče stranke v okviru tolerance, bi se morala ta ugotovitev odražati tudi v odločitvi tožene stranke v zvezi z izrekom prvostopenjske odločbe, ki se nanaša na stroškovne obveznosti tožeče stranke v zvezi z analizo, opravljeno s strani Zavoda za zdravstveno varstvo A. 
VSK sodba Cp 324/2012Višje sodišče v KopruCivilni oddelek24.08.2012pogodba o leasingu – posredni leasing – uporaba pravil o prodaji na obroke – odkupna opcija – plačilo zadnjega obroka – prodaja kot bistveni del posla – uporaba pravil Zakona o potrošniških kreditihZa presojo, ali bi moralo sodišče v tej zadevi uporabiti tudi pravila o prodaji na obroke, ni odločilno zgolj vprašanje dogovorjenega odkupa, ampak tudi vprašanje, ali je bila prodaja bistven del posla, ki sta ga sklenili pogodbeni stranki. Ni sporno, da je toženec sam izbral dobavitelja in vozilo in mu je tožeča stranka kot leasingodajalec zagotovila le financiranje tega nakupa. Med pravdnima strankama je bil torej sklenjen indirektni (posredni) leasing, zato je pogodbo treba presojati glede tistih okoliščin, ki niso posebej dogovorjene med pogodbenima strankama v pogodbi in splošnih pogojih in glede veljavnosti (ničnosti) splošnih pogojev, upoštevaje pravila Zakona o potrošniških kreditih (11. točka obrazložitve izpodbijane sodbe) in ne pravila 5. poglavja Zakona o varstvu potrošnikov, ki ureja prodajo na obroke. Bistveno je dejstvo, da je leasingodajalec svoja sredstva v tem primeru angažiral izključno na iniciativo leasingojemalca.
VSL Sodba II Cp 1602/2021Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek18.11.2021pojasnilna dolžnost banke - varstvo potrošnikov - ugovor nepoštenih pogodbenih pogojev - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - kredit v CHF - dobra vera - slaba vera banke - pravica in dolžnost informiranja - seznanitev s splošnimi pogoji - bistvena sestavina pogodbe - valutno tveganje - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - konverzija - monetarna politika - ničnost kreditne pogodbe - pravo EU - implementacija direktive - nedopustna pritožbena novotaPredstavitev različnih možnih scenarijev v grafični obliki kot oblika ponazoritve prevzetega rizika bi bila sicer možna, nikakor pa ne more biti zahtevana kot standard, saj je dejanska vrednost (relevantnost) naključno izbranih potencialnih scenarijev znana šele ex post. Pogodbeni pogoj vezanosti kredita na CHF niti sam zase ni bil nepošten, ker v času sklepanja pogodbe ni ustvarjal oz. ni pomenil znatnega neravnovesja med obveznostmi strank posla.
VSM Sodba I Cp 832/2021Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek08.03.2022pogodba o leasingu - razdrtje pogodbe o finančnem leasingu - odškodnina zaradi kršitve pogodbenih obveznostiGlavna obveznost leasingojemalca je redno in pravočasno plačevanje leasinških obrokov. Pozitivni pogodbeni interes je enak razliki med vsoto stroškov nabave predmeta, stroškov financiranja, drugih stroškov ter dobička in že plačanimi leasinškimi obroki ter morebitnimi drugimi vnaprejšnjimi plačili leasingojemalca. Odškodnina pa ne sme presegati škode. Zaradi razdrtja pogodbe leasingodajalec ne sme biti v boljšem položaju od tistega, v katerem bi bil, če ne bi prišlo do razdrtja pogodbe. Res je, da se je toženka sklicevala na ničnost pogodbenih določil o obračunu stroškov hrambe, kot navaja pritožba, vendar tega prizadevanja ni podprla niti s konkretno utemeljitvijo (npr. kakšno bi bilo sorazmerno nadomestilo oziroma kakšni bi bili primerni/dejanski stroški hrambe) niti z dokaznimi predlogi, zato jih tako sodišče prve stopnje kot pritožbeno sodišče ni moglo presoditi.
VSRS Sklep II DoR 376/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek10.10.2019predlog za dopustitev revizije - pogodba o naročilu (mandat) - prevzemnik naročila - zamenjava - splošni poslovni pogoji - prevod - varstvo potrošnikov - zavrnitev predlogaPredlog se zavrne.
VSL sodba I Cp 697/2016Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek05.04.2016zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – vročitev tožbe v odgovor – dejansko stanje – afirmativna litiskontestacija – priznanje dejstev – pritožbeni razlogi – podjemna pogodba – jamčevanje za napake – stvarne napake – notifikacijaPosebnost zamudne sodbe je v tem, da sodišče resničnosti trditev tožeče stranke o pravnorelevantnih dejstvih ne preizkuša, ker ta sodba temelji na neovrgljivi domnevi, da toženec s svojo pasivnostjo priznava dejanske navedbe tožeče stranke, na katere ta opira svoj tožbeni zahtevek. Zato sodbe tudi ni mogoče izpodbijati zaradi zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.
VSRS Sklep II Ips 216/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.07.2018zavarovalna pogodba - splošni zavarovalni pogoji - razlaga pogodbe - nejasna določila v posebnih primerih - nezgodno zavarovanje - izključitev zavarovalnega kritja - aktivno zdravljenje - nepošteni pogodbeni pogoji - dopuščena revizijaRevident utemeljeno opozarja, da ob sklenitvi zavarovalne pogodbe ni mogel predvideti, v kakšnem obsegu bo upravičen do plačila dnevne odškodnine. Sporna določila Splošnih pogojev vsebujejo pravni standard „aktivno zdravljenje“, katerega vsebina ni jasno določena in je tudi ne napolnjuje ustaljena sodna praksa. Obveznost zavarovalnice v teh določilih ni opredeljena tako, da bi jasno razkrivala vse elemente, pomembne za presojo zavarovančevega pravnega položaja.
VSRS Sklep II DoR 351/2021Vrhovno sodiščeCivilno-gospodarski oddelek, civilni senat17.11.2021predlog za dopustitev revizije - potrošniška kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nejasni pogodbeni pogoji - nepošten pogodbeni pogoj - informacijska dolžnost banke - pojasnilna dolžnost - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - dobra vera - slaba vera banke - zavrnitev predlogaPredlog za dopustitev revizije se zavrne.
Sklep II DoR 265/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek17.10.2013predlog za dopustitev revizije - varstvo potrošnikov - prodaja stanovanj po ZVKSES - varstvo kupcev stanovanj - obrestovanje vnaprej plačane kupnine - obresti od predplačila (avansa) - javni nepremičninski sklad – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazovanje - dokazni sklep - obrazložitev dokaznega sklepa - zavrnitev predloga za dopustitev revizijeKer 91. člen ZVKSES sam po sebi ne dopušča razlage, ki jo zastopa tožena stranka, je Vrhovno sodišče predlog kot neutemeljen zavrnilo.
VSRS Sklep II DoR 336/2020Vrhovno sodiščeCivilno-gospodarski oddelek, civilni senat20.01.2021predlog za dopustitev revizije - stvarna napaka - neznatna napaka - pritiklina - nepravilna raba stvari - navodila za uporabo - listina v tujem jeziku - zavrnitev predloga za dopustitev revizijeKer niso izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP predlog tožene stranke zavrnilo.
VSL sodba I Cp 2877/2012Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek08.05.2013naročniško razmerje – pogodba o sklenitvi naročniškega razmerja – nedenarna obveznost – opustitvena obveznost – odstop od pogodbe – stvarna napaka na prenosniku – pogodbena kazenObveznost toženke ni bila (samo) denarna, temveč tudi v njeni zavezi, da bo vztrajala/ohranila naročniško razmerje najmanj 24 mesecev, kar pa je nedenarna obveznost, zato je denarna kazen dopustna. Gre za opustitveno zavezo, s katero se stranka zaveže, da ne bo opravila določenega aktivnega ravnanja (prekinila naročniškega razmerja), ki bi ga bila sicer upravičena storiti.
Sodba in Sklep I G 9/2013Vrhovno sodiščeUpravni oddelek27.02.2014opravljanje zavarovalnih poslov brez dovoljenja - zavarovalni posli - garancija - rabljena vozilaV primeru, ko so prodajalci rabljenih vozil riziko prenesejo na tretjo osebo, ki je prevzela riziko kritja stroškov odprave garancijskega primera ali pomoči na cesti, gre tudi po presoji Vrhovnega sodišča za zavarovalno pogodbo med to tretjo osebo in prodajalcem rabljenega vozila. V takem primeru predstavlja pogodba med prodajalcem in tožnikom zavarovalno pogodbo, saj je zavarovalni element samostojen pravni posel, in ne za garancijo v smisli ZVPot.
VSL Sodba I Cp 1356/2020Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek10.11.2020spor majhne vrednosti - plačilo telefonskih storitev - naročniško razmerje za storitve mobilne telefonije - potrošnik - pogodbeni pogoji - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - zakonske zamudne obresti - procesne obresti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednostiMed obema obračunoma (po formuli tožnice in predlogu toženca) je minimalna razlika in z uporabo formule tožnice toženec tudi ni bil nesorazmerno prikrajšan oz. z odpovedjo (prekinitvijo) naročniškega razmerja ni prišel v občutno slabši položaj. Smiselno zatrjevano znatno neravnotežje, ki bi vplivalo na (ne)zakonitost povrnitve sorazmernega dela ugodnosti, ki jo je toženec s sklenitvijo naročniške pogodbe prejel, ni podano in za nepoštene pogodbe pogoje ne gre.
VSL sodba II Cp 4310/2010Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek06.04.2011podjemna pogodba – prevzem del – plačilo po dejanski porabi materialaPrevzem opravljenega posla je pravno dejanje naročnika, s katerim ta podjemniku omogoči, da izpolni svojo obveznost. Za prevzem del po podjemni pogodbi zadostuje prevzem s konkludentnim ravnanjem, v konkretnem primeru z uporabo terase.Kadar je med strankama izrecno dogovorjeno plačilo po dejanski porabi materiala in dejansko opravljeni storitvi, tak dogovor izključuje uporabo določbe 3. odstavka 643. člena OZ.
VSL Sodba II Cp 902/2020Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek17.07.2020kredit - kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - potrošniška kreditna pogodba - varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - prenos direktive - enotna sodna praksa - ničnost pogodbe - nejasni pogodbeni pogoji - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - slaba vera banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strankZa razlago Direktive, ki je bila brez pridržkov implementirana v naš pravni red, in posledično institutov ZVPot, je še zlasti pomembna praksa Sodišča EU. Vse to je ustrezno upoštevalo tudi prvostopenjsko sodišče ter izčrpno in natančno navedlo. Pošteno opravljena pojasnilna dolžnost ("igra z odprtimi kartami") hkrati pomeni poštenost (dobrovernost) banke. Zgolj ex abundate cautela gre posebej dodati, da pogodbeni pogoj vezanosti kredita na CHF niti sam zase ni bil nepošten. Toženka ni vedela niti ni mogla predvideti, da se bo tečaj CHF verjetno povečal tako, da bo v dobi odplačevanja zadevnega kredita dejansko močno obremenil tožnika (zlasti tako, da se bo trajno, ali pa tako, da se bo močno in nenadno povečal).
VSL Sodba I Cp 554/2018Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek19.09.2018spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - kršitev razpravnega načela - kršitev pravice do izjave - zavarovalna pogodba - prostovoljno premoženjsko zavarovanje - sklenitev zavarovalne pogodbe - pooblastilo za sklenitev pogodbe - neplačilo premije - začetek učinkovanja zavarovanja - pogodba za določen čas - posledice, če premija ni plačana - trajanje zavarovanja - prenehanje zavarovalnega kritja - razdrtje zavarovalne pogodbe - odpoved zavarovalne pogodbe - pogodbena določila - določila splošnih pogojev - dolžnost obvestitve - obvestilo o zapadlosti premije - plačilo zavarovalnih premij - izplačilo zavarovalnine - potrošnik - varstvo potrošnikov - neuporaba direktive EUTožnica utemeljeno zahteva plačilo mesečnih premij do izteka šestemesečnega odpovednega roka, ki ni mogel začeti teči pred pretekom treh let od sklenitve zavarovalne pogodbe za deset let. Zavarovalno kritje je trajalo do prenehanja zavarovalne pogodbe, to je do izteka odpovednega roka.
UPRS Sodba IV U 176/2016-12Upravno sodiščeUpravni oddelek15.11.2018inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - varstvo potrošnikov - agresivna poslovna praksa - nepoštena poslovna praksaSodišče pritrjuje ugotovitvi tožene stranke, da je zaračunavanje stroška upravljanja zapadlega neplačanega dolga, ki ga tožnica potrošnikom zaračunava v primeru nepravočasnega poplačila kredita, bistveno višje od zneska zamudnih obresti, kar predstavlja poskus obida 27.a člena ZVPot. Ravnanje tožnice zato v delu, ki se nanaša na zaračunavanje stroškov upravljanja kredita in stroškov odškodnine, predstavlja nepošteno poslovno prakso, ki se šteje za agresivno (8. člen ZVPNPP), tudi zato, ker njeno ravnanje nasprotuje zahtevam poklicne skrbnosti in bistveno izkrivlja ali bi lahko izkrivljala ekonomsko obnašanje povprečnega potrošnika.
UPRS Sodba I U 1331/2019-15Upravno sodiščeUpravni oddelek17.03.2021inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - varstvo potrošnikov - nepoštena poslovna praksa - odstop od naročniške pogodbe - plačilo stroškovDoločen naročnik se na primer odloči, da bo zaradi neke trenutne akcijske ponudbe sklenil pogodbo pod ugodnejšimi pogoji, vendar pa to še ne pomeni, da bi mu bila zaradi tega odvzeta pravica enostransko prekiniti razmerje, če bi v tem primeru tožeča stranka enostransko spremenila svoje pogoje. V tem primeru je dolžan nedvomno plačati zapadle in neplačane obveznosti, ne pa tudi sorazmerni del ugodnosti, saj tretji odstavek 129. člena ZEKom-1 česa takega ne določa. Edina izjema, ki jo ZEKom-1 v takem primeru določa, je določena v četrtem odstavku 129. člena, ki v tem primeru naročnika zavezuje, da mora operaterju povrniti znesek zaradi prejete terminalske opreme po akcijski ceni. Če bi bile v takem primeru na strani naročnika še kakšne druge obveznosti, bi bilo to v ZEKom-1 izrecno določeno.V konkretnem primeru pa ne gre niti za obogatitev na škodo drugega niti ni podan pogoj, da je bil obogaten brez pravnega temelja. Če je namreč potrošnik sklenil pogodbo v...
VSL Sodba II Cp 1434/2020Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek18.11.2020bančni kredit - kreditna pogodba v CHF - posojilo v tuji valuti - devizni tečaj - tečajne razlike - valutno tveganje - notarski zapis - sporazum o zavarovanju denarne terjatve - pravice potrošnika - pravica do informiranosti - pojasnila dolžnost - kreditna tveganja - dobra vera - oderuška pogodba - nična pogodba - aleatorna pogodba - konverzija - nepoštenost pogodbenega določila - bistvena sestavina pogodbe - merilo skrbnosti - povprečna skrbnost v pravnem prometu - delni umik tožbe - delna sodbaPogodbeni pogoj, vsebovan v pogodbi o posojilu v CHF, ki ga je treba vrniti v isti tuji valuti, je pogoj o glavnem predmetu pogodbe, saj gre za bistveni del pogodbenega razmerja, zato ga je treba podvreči testu jasnosti in razumljivosti. Tožnik je bil ustrezno in zadostno poučen o tveganjih, ki jih prinaša sklenitev pogodbe o posojilu v tuji valuti in izpolnitvi v enaki valuti. Zadostno je bil poučen o valutnih tveganjih oziroma možnosti zvišanja njegove pogodbene obveznosti v evrih. Če je potrošnik podcenil možnost sprememb tečaja CHF v obdobju vračanja kredita (30 let) ali pričakoval, da se bo tečaj spremenil zgolj v njegovo korist, to ne pomeni, da s tveganjem ni bil seznanjen. Posameznik zgolj zaradi okoliščine, ker je pogodbo sklenil v vlogi potrošnika, ne more biti odvezan od minimalne skrbnosti, ki se v skladu s prvim odstavkom 6. člena OZ pričakuje od vseh udeležencev v pravnem prometu. V konkretnem primeru je imel največji vpliv na vrednost CHF enostranski...
VSL sodba in sklep II Cp 439/2009Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek20.05.2009plačilni promet - varstvo potrošnika - plačilo denarne obveznosti preko banke - sprejem naloga za plačilo27. člen ZVPot in 15. člen ZPlaP sta določbi specialnih zakonov. Obveznost potrošnika, ki se plačuje s posredovanjem banke ali druge organizacije za plačilni promet, se zato šteje za plačano z dnem, ko je potrošnik dal nalog taki banki, ne glede na to, iz kakšnega razloga banka tega naloga ni izvedla. 
VSL sodba II Cp 3790/2010Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek16.02.2011gradbena pogodba – jamčevanje za napake – odprava napak – bodoča škoda – nepredvidena dela - ustno sklenjena pogodba o dodatnih delihNepredvidena dela so tista, ki jih je bilo treba nujno opraviti, da bi bila zagotovljena stabilnost objekta ali da ne bi nastala škoda, povzročila pa jih je nepričakovana težja narava zemljišča, nepričakovana voda ali kakšen drug izreden in nepričakovan dogodek.Ker pisna oblika gradbene pogodbe ni predpisana zaradi varstva širših javnih interesov, temveč izključno zaradi varstva interesov strank in zaradi dokaznih namenov, se ustno sklenjena pogodba o dodatnih delih, lahko presoja po določilih pogodbe o delu.Napaka objekta (opravljenega posla) lahko v naročnikovi sferi poleg škode, ki jo pomeni napaka sama (neposredna škoda), povzroči tudi nadaljnje negativne posledice – druge oblike škod. Ker pa toženec ni uspel dokazati, da bi mu škoda že nastala, kar izhaja že iz njegovih trditev, niti njen nastanek ni gotov, je sodišče prve stopnje njegov zahtevek iz bodoče škode pravilno zavrnilo.
VSL Sodba II Cp 1900/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek30.12.2019zavarovalna pogodba - dopolnilno zdravstveno zavarovanje - podpis zavarovalne police - zmota pri sklepanju pogodbe - plačilo zavarovalnih premij - neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti - odstop od pogodbe - predčasen odstop od pogodbe - pojasnilna dolžnost - pogodbeni pogoji - prepozen ugovor - odločitev o pravdnih stroškihKer je bila pogodba sklenjena s podpisom police in ne na daljavo oziroma izven poslovnih prostorov, toženec ni imel pravice do predčasnega odstopa od pogodbe po določbah ZVPot.

Izberi vse|Izvozi izbrane