Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 586cT16dnBvdCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJnNob3dUeXBlPXRhYmxlJm9yZGVyPXNjb3JlJmRpcmVjdGlvbj1kZXNjJnJvd3NQZXJQYWdlPTUwJnBhZ2U9OQ==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSL sodba I Cp 3493/2012Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek30.05.2013societas leonina – causa donandi – ničnost pogodbe – lex commissoria – načelo vestnosti in poštenja – navidezna pogodba – dopustna podlaga – določitev vrednosti spornega predmeta – nedenarni zahtevekTožnik je svojo lastninsko pravico s „kupoprodajno“ pogodbo prenesel na prvotoženo stranko, pravice do plačila kupnine pa ni dobil. Takšen dogovor je dopusten le, če ima darilno podlago. Če ne, potem je v skladu z 39. členom OZ, ničen.
VSL Sodba II Cp 311/2021Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek02.04.2021pogodba za nedoločen čas - pogodba za določen čas - fitnes center - plačilo članarine - trajanje pogodbe - soglasje volj pogodbenih strank - razlaga pogodbe - odpoved pogodbe - splošni poslovni pogoji - neprerekana dejstvaKer je bilo ugotovljeno, da je bilo podano soglasje volj le glede sklenitve pogodbe za obdobje enega leta, tožeča stranka ne more uspeti s tožbenim zahtevkom za plačilo nadomestila za obdobje po poteku enega leta na podlagi določil izjave. Te so v delu, ki se nanašajo na "članarino", res nejasne. Vendar to niti ni pomembno ob ugotovitvi, da sta se pravdni stranki dogovorili drugače, in sicer za sklenitev pogodbe za eno leto.
VSL Sodba I Cp 2945/2017Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek09.05.2018zavrnitev dokaznega predloga - neprimeren dokaz - posredni dokaz - odsotnost z naroka - preložitev naroka - prevzem dolga - prevzem izpolnitve - prodajna pogodba - obvestilo o napakiIzpovedba priče bi bila le posreden dokaz (o vsebini korespondence), medtem ko je imel toženec možnost predložiti neposreden dokaz, tj. e-mail korespondenco sámo. Toženec ni pojasnil, zakaj ne predlaga neposrednega dokaza, zato je bil predlog za izvedbo posrednega dokaza pravilno zavrnjen.
VSL Sodba I C 1555/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek21.10.2019obratovalni stroški in stroški upravljanja - upravnik večstanovanjske stavbe - stroški vodenja rezervnega sklada - pogodba o upravljanju - pogodba o naročilu - plačilo za opravljena dela - stroški opominaOb upoštevanju ugotovitev sodišča prve stopnje, da obveznost vodenja rezervnega sklada določa pogodba o opravljanju upravniških storitev, ki plačila za to storitev ne določa, prav tako plačilo za vodenje rezervnega sklada ni zajeto v plačilu (nagradi) za upravljanje ter ne obstaja dogovor o brezplačnem opravljanju te storitve, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da obveznost plačila obstoji tudi za to storitev.
sodba II U 846/2011Upravno sodiščeUpravni oddelek04.04.2012dostop do informacij javnega značaja – akt v obliki dopisa – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – načelo zaslišanja stranke – zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja – izvajalec javne službe varstva potrošnikovV 31. členu ZDIJZ sicer res piše, da je zoper odločbo pooblaščenca mogoče začeti upravni spor skladno z zakonom, vendar pa to še ne pomeni, da ni mogoče začeti upravnega spora tudi zoper prvostopenjski akt. Iz 31. člena ZDIJZ namreč izhaja, da je mogoče začeti upravni spor skladno z zakonom, to pa je v konkretnem primeru ZUS-1, ki dopušča upravni spor zoper tiste akte, s katerimi se posega v pravni položaj tožnice oziroma tožnika (2. člena ZUS-1). V konkretnem primeru je bila z drugostopenjsko odločbo zavrnjena pritožba zoper zavrnilni akt prvostopenjskega organa in v tem primeru se je s prvostopenjskim aktom poseglo v pravni položaj tožeče stranke. Prvostopenjski akt je bil v obravnavani zadevi izdan v obliki dopisa, saj je prvostopenjski organ z dopisom odgovoril tožeči stranki, da ne bo ugodil njeni zahtevi po posredovanju določene dokumentacije. Ta dopis ima po vsebini značaj zavrnilne odločbe, čeprav sam akt ni bil izdan v predpisani obliki in z vsemi...
VSL Sklep I Ip 795/2020Višje sodišče v LjubljaniIzvršilni oddelek21.07.2020neposredno izvršljiv notarski zapis - kredit v CHF - valutna klavzula - načelo formalne legalitete - varstvo potrošnikov - nepošteni pogodbeni pogoji - ničnost - preizkus po uradni dolžnosti - odlog izvršbe - zavrnitev dokaznega predloga - obrestna mera zamudnih obresti - zastaranje pogodbenih obresti - hipotekaZaradi načela stroge formalne legalitete izvršilno sodišče v ugovornem postopku ni dolžno opraviti preizkusa skladnosti izvršilnega naslova s prisilnimi predpisi in moralo ter ni dolžno opraviti presoje prava EU glede vprašanja, ali gre za nedopusten pogodbeni pogoj. Izvršilni postopek ni namenjen ukinjanju izvršilnega naslova oziroma ugotovitvi ničnosti (neveljavnosti) pogodbe, ki je zapisana v obliki izvršilnega naslova, zato izvršilno sodišče ni pristojno presojati njegove materialnopravne pravilnosti in upniku na tej podlagi z učinkom pravnomočnosti trajno odreči pravico do izvršbe na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Ugovorni razlog v izvršilnem postopku predstavlja šele razveljavitev ali ugotovitev ničnosti pravnega posla iz notarskega zapisa z odločbo, ugotavljanju le-tega pa je namenjena tožba na neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Tudi odločba Sodišča Evropske unije (SEU) v zadevi C-407/18 Aleš...
VSL sodba III Cp 1912/2016Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek16.11.2016varstvo potrošnikov – pogodba o organiziranju potovanja – nepravilna izpolnitev pogodbe – pogodbena odškodninska odgovornost – odgovornost organizatorja potovanja – počitnice – zastrupitev s hotelsko hrano – vzrok okužbe – povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode – izguba užitka dopusta – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – višina odškodnine – vzročnost za konkreten obseg škode – izvedba storitve po tretjih osebah – odgovornost organizatorja potovanja, če je posamezne storitve zaupal tretjim osebam – podlage odškodninske odgovornosti – izključitev in omejitev odgovornosti – protipravnost – privolitev oškodovanca – skrbnost pri izbiri – skrbnost dobrega strokovnjaka – Direktiva Sveta 90/314/EGS – implementacija direktive – uporaba prava EU – odločitev o stroških postopka – uspeh v pravdi – uspeh po temelju in po višini zahtevkaOdškodninsko odgovornost organizatorja potovanja zaradi kršitve pogodbe o organiziranju potovanja na podlagi prvega odstavka 57g. člena ZVPot v zvezi z drugim odstavkom 892. člena OZ je treba presojati po splošnih pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti (239. člen OZ), pri čemer je potrebno ekskulpacijske razloge iz 240. člena OZ v zvezi z 246. členom OZ razlagati v duhu Direktive Sveta 90/314/EGS o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih, izključeno pa je sklicevanje na ekskulpacijski razlog iz drugega odstavka 892. člena OZ (culpa in eligendo). Ker organizator potovanja glede na novo materialnopravno videnje odgovarja objektivno, pritožba sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da se ni opredelilo do trditev tožene stranke, da je pri izbiri hotela ravnala s potrebno skrbnostjo oziroma, da ni izvedlo dokazov glede te okoliščine.
VSRS sklep II Ips 42/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.11.2015podjemna pogodba - stvarne napake - odprava napak - povrnitev premoženjske škode - dolžnost zmanjševanja škodeDolžnost zmanjševati škodo sicer oškodovancu nalaga, da stori vse, da bi se škoda zmanjšala. Tudi pogodbi zvesto stranko, torej tožnika, ki mu je nastala škoda zaradi toženkine nepravilne izpolnitve pogodbe, zadane breme zmanjšanja škode, kar pa tožniku ne nalaga več kot dveletne uporabe objekta z ogrevanjem, ki deluje le na rezervne električne grelce in ne na primarni sistem zemlja - sonce, kar prinese dobrih 1.600,00 EUR stroškov električne energije več na (zimski) mesec.
VSL sodba I Cp 2772/2016Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek06.03.2017zakonito pravno nasledstvo pridobitelja etažne lastnine – obvestilo upravnika o spremembi lastništva na posameznem delu – posel vzdrževanja – kotlovnica – redno upravljanjeEtažni lastnik mora, če se želi osvoboditi svoje obveznosti plačevanja stroškov iz prvega odstavka 30. člena SZ-1, o prenosu lastninske pravice s pravnim poslom obvestiti upravnika. Obvestilo tretje osebe nima takšnega učinka, četudi gre za upnika.69. člen SZ-1 po svoji naravi ni kogentna določba in ne preprečuje, da se stranke svobodno dogovorijo drugače. Določba 10. člena pogodbe o finančnem najemu, ki vstop novega etažnega lastnika v to pogodbo pogojuje s soglasjem slednjega, zato ni nična ne po prvem odstavku 86. člena Obligacijskega zakonika ne po predpisih o varstvu potrošnikov.
Sodba II Ips 42/2010Vrhovno sodiščeCivilni oddelek25.07.2013pogodba o finančnem leasingu – elementi najemne pogodbe – elementi pogodbe o prodaji na obroke – obstoj predmeta pogodbe – ničnost pogodbeKer je ugotovljeno, da avto, ki bi v pogodbi o leasingu navedenim razlikovalnim elementom, ni nikoli obstajal, njegova izročitev tožencu ni bila mogoča in je zato pravilna presoja, da je pogodba o leasingu nična. To velja za primere, ko je podana objektivna in začetna nemožnost izpolnitvenega ravnanja (v konkretnem primeru dajatve-izročitve vozila). Okoliščina, da se je med leasigodajalca in leasingojemalca »vrinil« tretji-dobavitelj, ni odločilna.
VSL sklep II Cp 1281/2015Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek19.08.2015zavarovalna pogodba – zavarovanje stanovanjskih premičnin – splošni pogoji – trditve o dejstvih – pogodbeno pravo – razpravno načelo – prekoračitev trditvene podlage – načelo iura novit curiaPogodbeno pravo lahko sodišče uporabi le, če ga ugotovi po pravilih, po katerih ugotavlja druga (pravno pomembna) dejstva. Dejstva pa lahko ugotavlja le na podlagi in v mejah trditev pravdnih strank o njihovi vsebini, in v primeru, da je vsebina sporna, na podlagi dokazov, ki sta jih pravdni stranki predlagali (7. člen ZPP).
VSL sodba I Cp 1174/2016Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek29.06.2016pogodba o finančnem leasingu – kupoprodajna pogodba – ničnost – poroštvo – pravni interes za ugotovitev ničnosti – načelo vestnosti in poštenja – lex commissoriae – stroški postopka – sospornikiPrva tožena stranka je v zavarovanje svoje terjatve do druge tožene stranke (in posledično do tožnika kot poroka drugi toženi stranki) pridobila lastninsko pravico na tožnikovi nepremičnini v nasprotju s prisilnimi predpisi, in sicer že ob sami izročitvi denarnega zneska – pred zapadlostjo terjatve, ki jo je imela do druge tožene stranke in tožnika kot njenega poroka. To ji je omogočilo, da bi bila ob zapadlosti terjatve s prejeto nepremičnino poplačana v večji meri, kot je znašal dolg. S tem je dosežen učinek komisornega dogovora. Prepovedoval ga je 69. člen v času sklenitve obeh pogodb veljavnega ZTLR in sedaj veljavni 132. člen SPZ.
sodba I U 146/2011Upravno sodiščeUpravni oddelek06.09.2011poštne storitve – spor glede odškodnine – odškodnina za poškodovan paket – stvarna pristojnostPravni temelj odškodninskega zahtevka uporabnika poštnih storitev zaradi poškodovanja poštne pošiljke, je pogodba o izvedbi poštne storitve med izvajalcem in uporabnikom poštne storitve, zato v primeru kršitve pogodbene obveznosti izvršiti poštno storitev, kršitelja zadenejo odškodninske in druge civilnopravne sankcije. Gre za poslovno odškodninsko obveznost, saj je izvajalec poštne storitve z uporabnikom poštne storitve v poslovni zvezi. Ko se spor med izvajalcem in uporabnikom poštnih storitev v postopku pri izvajalcu poštnih storitev rešuje in tudi deloma reši, določba četrtega odstavka 51. člena ZPSto-1 toženi stranki ne daje pooblastila za reševanje spora.
VSM Sklep I Ip 712/2019Višje sodišče v MariboruIzvršilni oddelek06.11.2019neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - kredit v CHF - valutno tveganje - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - ničnost kot predhodno vprašanje - prekinitev izvršilnega postopka - odlog izvršbe - lojalna razlaga nacionalnega prava - načelo učinkovitosti prava EU - pravica do učinkovitega sodnega varstvaV obravnavani izvršilni zadevi je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo kreditne obveznosti (stanovanjskega kredita), ki jo je predlagala slovenska banka kot upnica zoper slovenska dolžnika potrošnika na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa hipotekarne kreditne pogodbe (namenjene financiranju obnove hiše). Kreditna obveznost je vezana na tujo valuto švicarski frank (CHF). Sodišče druge stopnje je prekinilo obravnavani postopek do odločitve Sodišča EU v zadevi C-407/18. Sodišče EU je s sodbo C-407/18 z dne 26. 6. 20191 o predlogu sodišča druge stopnje odločilo, tako je izpolnjen pogoj za nadaljevanje postopka. Vendar obstoji nov razlog za prekinitev postopka, saj je v obravnavani zadevi sočasno z izvršilnim postopkom v teku tudi pravdna zadeva, v kateri dolžnika uveljavljata z ničnostno tožbo varstvo pred nepoštenim pogojem v kreditni pogodbi, ki je v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa izvršilni naslov v obravnavani izvršbi. Morebitna...
VSL Sklep II Cp 1766/2021Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek06.01.2022kreditna pogodba v CHF - ničnost kreditne pogodbe - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - uveljavljanje ničnosti - pojasnilna dolžnost banke - predpogodbena dolžnost informiranja - valutno tveganje - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - varstvo potrošnikov - kreditna sposobnost - pravno odločilna dejstva - nepošten pogodbeni pogoj - ekonomske posledice pogodbenega pogoja - zastaranje kondikcijskega zahtevkaPresoja kreditne sposobnosti je lahko pomemben podatek v zvezi z obsegom pojasnilne dolžnosti bank. Sodišče EU je sprejelo stališče, da je banka dolžna potrošniku predstaviti kredit v tuji valuti na način, da je lahko na podlagi natančnih in razumljivih meril ocenil celoten strošek posojila. To pomeni tudi posredovati informacijo o tem, kako bi na obrok za odplačilo posojila vplivala večja depreciacija zakonitega plačilnega sredstva države članice, kjer ima posojilojemalec stalno prebivališče in povečanje tujih obrestnih mer. Pojasnilna dolžnost banke o valutnem tveganju ni izčrpana že s podpisom izjave o prevzemu valutnega tveganja, ampak morajo biti informacije potrošniku posredovane tako, da razume ekonomske učinke, spremembe tečaja na višino njegovih mesečnih obveznosti.
UPRS sodba I U 1852/2014Upravno sodiščeUpravni oddelek18.03.2015inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - varstvo potrošnikov - potrošniški kredit - opravljanje dejavnosti brez dovoljenja - delo na črnoIz dejanskih ugotovitev upravnega postopka nesporno izhaja, da tožnik za določene lokacije za opravljanje dejavnosti potrošniškega kreditiranja nima dovoljenja.
VSL sodba II Cp 2733/2014Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek28.01.2015posredniška pogodba – pogodba o posredovanju – tipska pogodba – tipizirano pogodbeno določilo – nepremičninski posrednik – nepremičninsko posredovanje – splošni pogodbeni pogoji – splošni pogoji pogodbe – plačilo provizije – pogodbena kazenDoločilo 8. člena posredniške pogodbe je nesorazmerno strogo do druge stranke. Gre za vnaprej tipizirano določbo, ki jo je v pogodbo vnesla tožeča stranka, nanjo pa toženec ni mogel vplivati. Gre torej za splošni pogoj pogodbe, njegovo uporabo pa sodišče lahko zavrne skladno z 2. odstavkom 143. člena ZOR med drugim tudi, če je to nepravično oziroma pretirano strogo. Določilo 8. člena ureja pogodbeno dogovorjeno odškodnino za primer kršitve pogodbe, ta pa je po določilu 1. odstavka 266. člena ZOR lahko dogovorjena le v takšni višini, ki bi jo nasprotna stranka morala pričakovati ob sklenitvi pogodbe kot nujno posledico kršitve pogodbe in torej določeni znesek odškodnine ne sme biti v očitnem nesorazmerju s škodo (3. odstavek 265. člena ZOR). Zato je v pogodbi dogovorjena odškodnina v višini za 100 % povečane provizije, do katere bi bila stranka upravičena, če bi pogodbo v celoti izpolnila, nedvomno pretirano visoka in je uporabo takšnega določila sodišče...
VSL Sodba I Cp 1788/2020Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek18.11.2020potrošniška kreditna pogodba - potrošniški kredit - hipoteka - kredit v CHF - valutna klavzula v CHF - kapitalska ustreznost - obrestna mera - valutno tveganje - devizni tečaj - konverzija - obseg pojasnilne dolžnosti - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - pogodbeni pogoj - neveljavnost pogodbe - nična pogodba - pojasnilna dolžnost banke - solidarna odgovornost - nedopusten pogoj - slaba vera banke - špekulativni namen - enakovrednost dajatev - načelo dobre vere in poštenja - nemoralno določilo - bistveno spremenjene okoliščinePritožbeno sodišče ne razume pojasnilne dolžnosti tako, da bi morala banka pred sklepanjem pogodbe potrošniku pojasniti zgodovinski potek vrednosti posameznih valut na način, kot je predstavila pritožba. Tudi sedanji zakon o potrošniških kreditih ne zahteva takšnega historičnega in grafičnega prikaza za 60 let nazaj. Konkretna pogodba je kreditna pogodba, ima to causo in med banko in tožečo stranko ni obstajala kakšna druga pogodba, pri kateri je lahko konflikt interesov. Banka je le morala opraviti določeno pojasnilno dolžnost oziroma primerjavo kreditov in to je opravila na zadostnem nivoju. Tako se izkaže, da tudi niso bile kršene temeljne pravice in tudi ne temeljna načela OZ in tudi zato ni podana ničnost po 86. členu OZ. Za presojo zadostne informiranosti in s tem zavedanja prevzetega valutnega tveganja potrošnika ne zadošča, da so posamezne sestavine pogodbe zapisane v jasnem in razumljivem jeziku, temveč je treba upoštevati vse druge okoliščine, ki...
VSRS Sklep II SM 1/2020Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.11.2020svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - izvršba na podlagi verodostojne listine - posojilna pogodba - potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - nedopusten pogoj - ničnost izvršilnega naslova - sodna praksa SEU - spremembe zakonodaje - zavrnitev predlogaOkrajno sodišče na Vrhniki je Vrhovnemu sodišču predlagalo izdajo svetovalnega mnenja glede vprašanja, ali je izvršilno sodišče ob upoštevanju Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. 4. 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah, sodne prakse Sodišča Evropske Unije (v nadaljevanju SEU), zlasti sodbe C-407/18 (Aleš in Jožef Kuhar proti Addiko Bank d. d.) in 23. in 24. člena ZVPot, dolžno po uradni dolžnosti preizkusiti potrošniško pogodbo, ki je sklenjena v obliki notarskega zapisa (ki glede na določbi 17. in 20a. Člena ZIZ predstavlja izvršilni naslov) z vidika ničnosti in obstoja verodostojne listine in ob ugotovitvi ničnosti, predlog za izvršbo zavrniti, ali pa le izvršbo odložiti do odločitve o ničnosti pogodbe s strani pravdnega sodišča na podlagi vložene tožbe dolžnikov. V predlogu opozarja, da sta tudi po tem, ko je bila izdana sodba SEU v zadevi Kuhar, višji sodišči v Mariboru in Ljubljani o tem vprašanju v...
UPRS sodba I U 526/2015Upravno sodiščeUpravni oddelek05.05.2015inšpekcijski postopek – ukrep tržnega inšpektorja – nepoštena poslovna praksa – neverodostojne informacije o storitvi – računalniški odčitek krvne slikeTožeča stranka s tem, ko s celotno predstavitvijo svoje storitve (diagnoze stanja celotnega telesa), ki jo izvaja z AMP aparatom ustvarja vtis, da opravlja zdravstvene storitve, čeprav tovrstnih storitev dejansko ne opravlja in s tako predstavitvijo svoje storitve podaja napačne informacije glede narave in značilnosti storitev. Tožnica sporno storitev prikazuje kot zdravstveno, kar navede tudi v prospektih in predstavitvi delovanja aparata, zato obstaja velika možnost, da potrošnik sprejme odločitev za takšno storitev, ki pa je verjetno ne bi sprejel, če bi vedel da ne gre za verodostojne zdravstvene meritve na podlagi katerih ni mogoče opraviti zdravniške diagnostike. Glede na navedeno tožnica potrošniku ne posreduje verodostojnih informacij o sporni storitvi in zavaja potrošnike. Takšna poslovna praksa pa ima znake dejanja iz 1. alineje 5. člena ZVPNPP, po kateri se za zavajujočo poslovno prakso šteje poslovna praksa, ki vsebuje napačne informacije glede obstoja...
VSC sodba Cp 427/2012Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek18.10.2012zavarovalna pogodba – mešano življenjsko zavarovanje – ničnost splošnih pogojev – odkupna pravica4. odst. 12. čl. Splošnih pogojev za življenjsko zavarovanje (ŽZ-95/1), ki določa možnost odkupa iz drugih razlogov, ki jih določa zavarovalnica, je nedoločen, zato tudi nepošten in le v korist zavarovalnice in zavarovancu ne daje enakih možnosti, saj slednji ne ve, kdaj lahko uveljavlja odkupno pravico.
VSL Sodba II Cp 219/2021Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek09.03.2021odškodninska odgovornost - pogodbena odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - mobilni telefoni - popravilo stvari - servisiranje - garancija - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - višina škode - vzročna zveza - cenitevKer se v odškodninskem pravu domneva navadna malomarnost, brez ustreznih trditev sodišče sploh ne more ugotavljati hude malomarnosti. In takšnih trditev v postopku pred sodiščem prve stopnje tožnik ni podal.
VSL Sodba II Cp 2342/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek20.05.2020kredit v CHF - kreditna pogodba - potrošniška kreditna pogodba - ničnost kreditne pogodbe - valutna klavzula - valutno tveganje - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - pojasnilna dolžnost banke - kršitev pojasnilne dolžnosti - načelo vestnosti in poštenja - pravica do izjave - priznana dejstva - povprečni potrošnik - nepošten pogodbeni pogoj - dobra vera - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - profesionalna skrbnost - oderuštvo - očitno nesorazmerjeToženka je valutno tveganje s pogodbo v celoti prenesla na tožnika kot kreditojemalca. Takšen pogodbeni dogovor sicer ni prepovedan, če sta tožnika z njim soglašala. Njun pristanek pa je lahko bil pravno upošteven le, če je toženka ob sklepanju pogodbe celovito in pošteno opravila svojo pojasnilno obveznost. Gre za obveznost pogodbene stranke opozoriti drugo pogodbeno stranko na določene okoliščine, ki so pomembne za uresničitev interesov, zaradi katerih je druga stranka sklenila pogodbo, in ji pojasniti pomen teh okoliščin za uresničitev njenih interesov. Tožnika se nista zavedala, da valutno tveganj bremeni samo njiju in da si ga ne delita s toženko. Toženka bi zato tožnika morala opozoriti tudi na možnost, čeprav hipotetično, velike rasti tečaja CHF, ki bi lahko imela za posledico, da bo cena kredita v CHF nazadnje višja kot cena kredita v domači valuti. Tožnika bi morala dokazati, da si je toženka s pogodbo izgovorila zase korist, ki je v očitnem...
sodba U 172/2004Upravno sodiščeUpravni oddelek10.10.2006račun - varstvo potrošnikov - tržne telekomunikacijske storitveSplošni pogoji domačega operaterja in tehnična navodila za uporabo telefonskega aparata uporabniku ne dajejo jasne in nedvoumne informacije glede načina zaračunavanja telekomunikacijske storitve - gostovanje preko tujega operaterja za primer, ko se uporabnik nahaja znotraj ozemlja domačega operaterja. 
sodba I U 610/2011Upravno sodiščeUpravni oddelek12.10.2011ukrep tržnega inšpektorja – skladnost proizvoda s tehničnimi zahtevami – izjava o skladnosti – prepoved dajanja v promet neskladnih proizvodovSkladnost računalnikov s tehničnimi predpisi in zahtevami je javno dobro, ker je v funkciji varstva potrošnikov, varne in učinkovite uporabe predmetnih proizvodov in varstva naravnega okolja, kar je razvidno iz zakonskih določil, ki jih prvostopenjski organa navaja na prvi strani obrazložitve prvostopenjskega akta. Zato ne gre za popolnoma prost pretok blaga. Poseg v zasebno lastnino tožnika oziroma v svobodno gospodarsko pobudo, ki je bil storjen z izpodbijano odločbo, je predpisan z zakonom na dovolj določen način, poseg je tudi primeren in nujen ter sorazmeren v ožjem pomenu besede in glede tega sodišču ureditev ne vzbuja nobenega dvoma z vidika skladnosti z ustavnim načelom sorazmernosti.Dokazno breme, da so bili izvedeni postopki, ki obsegajo ugotavljanje skladnosti proizvodov z zakonskimi zahtevami, je na strani tožnika in tožnik tega ni dokazal, zmotno pa tudi razlaga, da ni proizvajalec, saj se predmetna obveznost nanaša na gospodarske subjekte, ki dajejo proizvode...
VSL Sodba II Cp 1012/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek29.04.2020kredit v CHF - potrošniški kredit - hipotekarni bančni kredit - ničnost kreditne pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - informacijska dolžnost banke - predhodno vprašanje glede razlage prava EU - postopek pred Sodiščem Evropske unije (SEU) - oderuštvo - nepošten pogodbeni pogoj - skrbnost dobrega strokovnjaka - povprečni potrošnik - valutno tveganje - skrbnost v pravnem prometu - dobrovernostPri sklepanju kreditnih pogodb se od banke kot strokovnjakinje zahteva visoka stopnja skrbnosti – skrbnost dobrega strokovnjaka. Od toženke, ki je bila v boljšem informacijskem položaju kot kreditojemalci, se zahteva, da skrbno opravi pojasnilno dolžnost: kreditojemalce mora seznaniti z vsemi pomembnimi informacijami, ki lahko vplivajo na njihovo odločitev ali in kakšno kreditno pogodbo bodo sklenili. Za pojasnilno dolžnosti banke izobrazba kreditojemalca ni pomembna; položaj tožnikov je treba ocenjevati v luči povprečnega potrošnika. Banka mora vsem kreditojemalcem posredovati vse znane informacije, ki omogočijo oceno ekonomskih vplivov spornega pogoja na njegove finančne obveznosti. Ker je toženka ob sklepanju kreditne pogodbe ravnala v skladu z zahtevo dobre vere, sporni pogodbeni pogoj o prevzemu valutnega tveganja ni nepošten. Od povprečno razumnega potrošnika se lahko pričakuje, da se zaveda, da gre pri sklepanju posla, ki vsebuje valutno tveganje, na katerega...
VSM Sodba I Cp 570/2020Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek22.09.2020zavarovalna pogodba - pogoji za prenos pogodbe - vinkulacija zavarovalne police - načelo vestnosti in poštenja - dobri poslovni običajiZa prenos pogodbe je značilno, da se hkrati preneseta tako dolžniški, kot tudi upniški položaj, ko ena pogodbena stranka dvostranske pogodbe na tretjo osebo, ki do tega trenutka ni bila pogodbena stranka, prenese svoj celovit položaj, ki izhaja iz obligacijskopravnega razmerja. Učinki prenosa pogodbe nastopijo šele s privolitvijo druge pogodbene stranke dvostranske pogodbe, kar je toženka v konkretnem primeru storila z izdajo dodatka k zavarovalni polici, kjer je namesto prejšnjega navedla novega zavarovalca.
VSM sodba in sklep I Cp 1525/2011Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek20.03.2012pogodba o organiziranju potovanja – zahtevek za znižanje cene - delna sodba na podlagi pripoznave – prekluzija navajanja dejstev in dokazov – omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti – stranska intervencija – potrdilo o potovanju – ugovor aktivne legitimacije – načelo enake vrednosti vzajemnih dajatev - odmera pravdnih stroškovV kolikor stranski intervenient zaradi učinkovanja drugih procesnih določb (prvi odstavek 201. člena, 451. člen ter 452. člen ZPP) svojih trditev in predlaganih dokazov ni mogel uveljaviti kot pravočasnih, o kršitvi pravice do izjave že pojmovno ne more biti govora. Bistvo organiziranja potovanja se izčrpa v integraciji številnih uslug s pomočjo predhodne organizacije in določitvi enotne cene. Kavza sklenjenega pravnega posla je z gledišča potnika le potovanje, ki ustreza njegovim interesom in pojasnjuje razlog njegove obveze, to je plačila cene ponujenih storitev. Če so storitve iz pogodbe o organiziranju potovanja opravljene nepopolno ali nekvalitetno, lahko potnik na osnovi zgoraj citiranih zakonskih določil zahteva sorazmerno znižanje cene, če obseg in kakovost opravljenih storitev graja v zakonsko določenih rokih, organizator potovanja pa se mora ne glede na krivdo zadovoljiti s plačilom, ki ustreza njegovi manjvredni izpolnitvi. Znižanje cene predstavlja posebno...
VSL Sodba I Cp 1218/2017Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek20.12.2017kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - nastanek hipoteke na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - vsebina kreditne pogodbe - posojilo v tuji valuti - pogodbeni pogoji - nepošten pogodbeni pogoj - ničnost pogodbenega določila - informacijska dolžnost banke - Direktiva Sveta 93/13/EGS - sodba Sodišča EU C-186/16 - vsebina pojasnilne dolžnosti - denarne obveznosti - valorizacija denarnih obveznosti - valutna klavzula v CHF - valutno tveganje - neveljavnost pogodb - nične pogodbe - posledice ničnostiKredit v tuji valuti sam za sebe ne predstavlja tipskega (oziroma s strani podjetja vnaprej pripravljenega) pogoja, ampak gre za posamičen dogovor (o glavnem predmetu pogodbe). Vendar pa je lahko zaradi neustreznega postopanja (opustitve) podjetja nedovoljen tudi dogovor (pogoj), ki se nanaša oziroma je povezan z glavnim predmetom (torej bistvenim elementom) pogodbe. Tako je Sodišče EU ob razlagi drugega odstavka 4. člena Direktive Sveta 93/13/EGS v odločbah sprejetih v zadevah C-26/13 z dne 30. 4. 2014 in C-186/16 z dne 20. 9. 2017 (med drugim) poudarilo, da jasnost pogodbenega pogoja o glavni stvari (kot predpostavke njegove dopustnosti) ne zajema le njegove slovnične razumljivosti, ampak se razteza tudi na pojasnilo okoliščin (delovanja mehanizma), ki potrošniku omogočajo oceno ekonomskih posledic, ki iz njega izhajajo. V sodbi C-186/16 je pojasnilo, da zahteva po določenosti pogodbenega pogoja v jasnem (razumljivem) jeziku predpostavlja, da morajo pri kreditnih pogodbah...
VSL Sodba in sklep I Cp 1506/2018Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek21.11.2018kredit - kredit v CHF - kreditna pogodba - potrošniška kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - dolgoročni kredit v CHF - posojilo v tuji valuti - valutna klavzula - valutno tveganje - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - pojasnilna dolžnost - pojasnilna dolžnost banke - obseg pojasnilne dolžnosti - opustitev pojasnilne dolžnosti - informacijska dolžnost banke - profesionalna skrbnost - ničnost pogodbe - pravni interes - dajatveni denarni zahtevek - zmanjšanje tožbenega zahtevka - pogodbeni pogoji - nejasni pogodbeni pogoji - predmet pogodbe - nepoštenost predmeta pogodbe - nepošteni pogodbeni pogoji - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - jezikovna nejasnost določil - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - slaba vera banke - dobrovernost - merilo povprečnega potrošnika - dokaz z zaslišanjem prič - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - dokazni predlog - dokazno bremeBistvo tožnikovih trditev je, da banka tožniku ni dovolj jasno oziroma v zadostni meri pojasnila, kaj pomeni valutna klavzula za višino tožnikovih obveznosti v času izpolnjevanja pogodbe, če in kako se bodo te spreminjale, kakšna so pričakovanja glede spremenljivosti obveznosti na podlagi informacij, ki jih je banka v danem trenutku imela glede predvidene višine spremenljivosti tečajnega razmerja CHF proti EUR; da je torej določene informacije tožniku zamolčala oziroma da mu je povedala premalo. Tudi, če bi predlagane priče potrdile vse te navedbe tožnika, to na zaključek sodišča, da je toženka z informacijami, ki jih tožniku je dala in ki jih je pokazal dokazni postopek, svojo pojasnilno dolžnost v obravnavanem primeru ustrezno opravila, ne bi v ničemer vplivalo. Glede na to, da je sodišče izhajalo iz tožnikovih trditev in njegove izpovedbe, pri čemer tožnik v pritožbi konkretno ne graja dokazne ocene glede pojasnilne dolžnosti, ki mu je bila dana (zavzema...
UPRS sodba in sklep III U 136/2019-33Upravno sodiščeUpravni oddelek11.10.2021vino - ukrep vinarskega inšpektorja - geografsko poreklo - blagovna znamka - zavajanje potrošnikovZa označevanje mošta, vina in drugih proizvodov (na etiketah, embalaži, dokumentih in reklamnem gradivu, pri ponudbi končnemu potrošniku) se uporabljajo le predpisane označbe in embalaža. To dvoje potrošnika ne sme zavajati v zmoto glede geografskega porekla, kakovosti, sestavin, sort grozdja, morebitnih odlikovanj, pridelovalcev, posebnih postopkov pridelave ter drugih lastnosti mošta, vina in drugih proizvodov.
sodba in sklep U 2114/2005Upravno sodiščeUpravni oddelek10.05.2006načelo sorazmernosti - nelojalna konkurenca - inšpekcijsko nadzorstvo - ukrep tržnega inšpektorjaBesedilo 2. alineje 2. odstavka 28. člena ZVK je takšno, da ga ni mogoče razlagati drugače, kot da organ tržne inšpekcije mora izdati ukrep začasne prepovedi dejanja, če je za to dejanje vložena tožba zaradi nelojalne konkurence ali ovadba zaradi tega dejanja, kar pomeni, da za izdajo tega ukrepa pristojni organ ni pristojen predhodno ugotavljati obstoj zakonskih elementov nelojalne konkurence. Bistveno je, da je tožba vložena zaradi dejanja, ki ga je pristojni organ začasno prepovedal in bistveno je, da je tožba ali ovadba vložena zaradi nelojalne konkurence.
UPRS sodba I U 431/2012Upravno sodiščeUpravni oddelek05.03.2013inšpekcijski postopek – ukrep tržnega inšpektorja – oddaja poslovnega prostora v najem – odvetnica – prijava dejavnostiZa dajanje lastnih nepremičnin odvetnika v najem ni potrebna posebna registracija, če gre za oddajanje v smislu določil četrtega odstavka 6. člena ZGD-1.
VSL Sklep I Cp 365/2017Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek14.06.2017zavarovalna polica - zavarovalni pogoji - ravnanje s potrebno skrbnostjo - uporaba prisilnih ukrepov - prisilna privedba priče - dokazovanje z izvedencem - strokovno znanje izvedenca - neizveden dokazSplošno znano je, da je mogoče vsako ključavnico (tudi takšno s sistemskim cilindričnim vložkom in zatiči na obeh straneh) odpreti s posebnimi vlomilskimi pripomočki, ki ne puščajo nobenih zaznavnih sledov odpiranja. Ni mogoče izključiti možnosti, da je bilo tudi v obravnavanem primeru uporabljeno takšno vlomilsko orodje. Gre za strokovno vprašanje, na katerega bi lahko odgovoril samo izvedenec forenzik (243. člen ZPP), ki sta ga tožnika predlagala že v tožbi. Upoštevaje dokazno stisko, v kateri sta se brez svoje krivde znašla tožnika, potem ko niti policiji ni uspelo dokončno raziskati škodnega dogodka, sodišče prve stopnje tega dokaza ne bi smelo zavrniti, saj je tako ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Enako velja za zatrjevani vlom v sef.
UPRS Sodba I U 51/2019-18Upravno sodiščeUpravni oddelek25.02.2020spor med operaterjem in končnim uporabnikom - gostovanje v tujini - plačilo opravljenih storitev - napačna informacijaTožnik je stranki z interesom, ker je bila v zmoti (v smislu 46. člena Obligacijskega zakonika - OZ) zaradi napačne informacije pridobljene z njegove strani, dolžan sporne stroške, nastale na tej podlagi, odpisati.
VSL sodba I Cp 698/2014Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek03.09.2014prodajna pogodba – varstvo kupcev stanovanj – stvarne napake – skrite napake – odgovornost za napake – povrnitev doseženih koristi - sočasnost izpolnitve pogodbe - nepoštenost strankePojem investitorja ni povezan z dokončanjem predmeta prodaje. Tudi že zgrajena stanovanja so namreč lahko obremenjena s pravnimi oziroma stvarnimi napakami, prodaja stanovanja s takšnimi pomanjkljivostmi pa predstavlja neizpolnitev obveznosti s strani investitorja oziroma vmesnega kupca kot prodajalca po prodajni pogodbi. Ravno pred takšno poslovno prakso želi zakon končne kupce tudi zaščititi.Pravila ZVKSES imajo, za razliko od pravil OZ, značilnost prisilnih (kogentnih) pravil, katerih uporabe s pogodbo (razen izjemoma) ni mogoče izključiti.
UPRS Sodba I U 303/2017-13Upravno sodiščeUpravni oddelek31.08.2017spor med operaterjem in končnim uporabnikom - telekomunikacijske storitve - odstop od naročniške pogodbe - plačilo storitevTožnik bi ob običajni skrbnosti lahko vedel, da tarife EU NESKONČNO ni vklopil le za obdobje, v katerem je cena te storitve akcijska, ampak za nedoločen čas, dokler je ne bo izklopil. Na navedeno namreč nedvomno kaže SMS z besedilom, da je "tarifa EU NESKONČNO aktivna, dokler je ne izklopite". To bi nenazadnje lahko ugotovil tudi iz mesečnih računov, ki jih je prejemal. Prav tako bi ob običajno skrbnem prebiranju navedenih SMS, za katera v tožbi ne navaja, da ju ni prejel, lahko razbral, da akcijska cena velja le za obdobje do 3. 5. 2015, sicer pa je redna cena 2,99 EUR.
VSRS Sklep II Ips 178/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek08.08.2019premoženjsko zavarovanje - zavarovalna pogodba - formularna pogodba - splošni zavarovalni pogoji - razlaga nejasnih določil splošnih pogojev pogodbe - zavarovalno kritje (jamstvo) - poplava - vdor vode - dopuščena revizijaSplošni pogoji zavarovanja morajo biti jasni; takšni, da zavarovancem omogočajo realno presojo v njih podane vsebine zavarovalnega razmerja, vključno z obsegom zavarovalnega jamstva. Razlikovanje med primeri, ki jih pokriva zavarovanje škode zaradi vdora meteorne vode, in primeri, ki jih pokriva zavarovanje škode zaradi poplav, ni povsem jasno, saj teh v Splošnih pogojih opredeljenih škodnih primerov ni mogoče razlagati povsem enopomensko.
VSL Sklep IV Ip 1546/2021Višje sodišče v LjubljaniIzvršilni oddelek17.11.2021začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - verjetno izkazan obstoj terjatve - spregled pravne osebnosti - prenos dejavnosti na novoustanovljeno družbo - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - razpolaganje s premoženjem - subjektivna nevarnostPoleg verjetnega obstoja terjatve mora upnica izkazati še drugi pogoj za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve, to je nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Pri tem mora dokazati tako dolžnikova dejanja kot vzročno zvezo, ki jo bodo ta dejanja imela na možnost izvršbe, pri čemer gre za dejstva iz sfere dolžnika. Pravna teorija in sodna praksa sta že večkrat zavzeli stališče, da redno razpolaganje s premoženjem ponavadi ne konstituira pogoja subjektivne nevarnosti, medtem ko izredno in nepojasnjeno razpolaganje (ki vsaj v splošnem poteka v smeri onemogočanja oziroma izogibanja uveljavitvi terjatve upnikov, pri čemer ni nujno, da gre za izogibanja prav konkretni terjatvi) najverjetneje že kaže na obstoj subjektivne nevarnosti po drugem odstavku 270. člena ZIZ. Pri tem je potrebno, da se konkretno dolžnikovo ravnanje subsumira...
VSL Sodba in sklep I Cp 999/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek20.11.2019odgovornost prodajalca za napako - brezhibno stanje stvari - garancija za brezhibno delovanje prodane stvari - javna naročila - razpisna dokumentacija - znižanje kupnine - vrednost stvari - izvedensko mnenjeVrednost stvari brez okvare in vrednost stvari z okvaro sta vrednosti, ki se ugotavljata po objektivnih merilih, in sicer praviloma po pošteni tržni vrednosti. Če tržne vrednosti stvari z okvaro ni mogoče ugotoviti, ker za takšno stvar ne obstajajo ustrezne tržne razmere, je treba ugotoviti hipotetično vrednost stvari z napako, in sicer z uporabo drugih metod izračunavanja vrednosti stvari in temu prilagoditi formulo za izračun znižanja kupnine.
VSC Sodba Cp 442/2019Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek26.02.2020odgovornost za stvarne napake - skrbnost dobrega gospodarja - dokazno breme - odgovornost proizvajalca stvari z napako - navodila za uporabo - potrošnikTožnik pravilno navaja, da je v skladu s 1. točko prvega odstavka 459. člena OZ na njem dokazno breme glede obstoja stvarne napake, torej da predmetna hidroizolacijska masa ni imela lastnosti, potrebnih za njeno običajno rabo ali za promet, zmotno pa ob tem zaključuje, da je to njegovo edino dokazno breme, pa tudi da mu je obstoj te stvarne napake uspelo dokazati oziroma da je bil dokazan že s tem, da se je masa luščila in so na njej nastali mehurji. Poleg obstoja stvarne napake mora namreč tožnik kot oškodovanec v skladu z določilom 3. odstavka 468. člena OZ, ki določa, da odgovarja prodajalec kupcu tudi za škodo, ki je temu zaradi napake stvari nastala na drugih njegovih dobrinah, in sicer po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti, v zvezi s 1. odstavkom 131. člena OZ, pa tudi v skladu s 7. členom ZVPot, ki določa, da mora oškodovanec dokazati napako, škodo in vzročno zvezo med njima, temu dokaznemu bremenu pa ni zadostil, saj...
VSL Sodba II Cp 2132/2018Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek11.09.2019začetek stečajnega postopka - pretvorba nedenarne terjatve v denarno terjatev - solidarnost - solidarna obveznost - prodajna pogodba - prodaja stanovanj potrošnikom - stvarne napake - pogodbene lastnosti - lastnosti, potrebne za običajno rabo - grajanje napak - pravočasnost grajanja napake - rok za grajanje napak - jamčevalni roki - očitne stvarne napake - skrite stvarne napake - napake v solidnosti gradbe - enoletni prekluzivni rok - prevara prodajalca - odprava napak - rok za odpravo napak - regulacijska začasna odredbaPo določilu prvega odstavka 480. člena OZ znaša rok za postavitev zahtevka za odpravo napak eno leto, razen v primeru prevare. Po sodni praksi glede prevare pri prodajni pogodbi zadošča, da je prodajalčevo ravnanje zavedlo kupca v prepričanje, da bo napaka odpravljena brez pravde, to pa se potem ne uresniči (primerjaj odločbo VS RS II Ips 489/99). Podobna je sodna praksa pri podobni določbi v zvezi z gradbeno pogodbo (tretji odstavek 663. člena OZ). Če tožena stranka ustvari vtis, da bo napako odpravila prostovoljno, se na prekluzivni rok ne more sklicevati (primerjaj odločbo VS RS II Ips 7/2011). Ker je tožena stranka opravila dejanja, za odpravo zatrjevane napake, napake pa ni odpravila, je ravnala tako, da je nastal vtis, kot da bo napaka odpravljena. Bilo bi nepošteno, če bi se sedaj sklicevala na prekluzivni rok v položaju, ko je ravnala tako, da je kupce stanovanj zavedla. Zamakanja na stopniščih po stenah hodnikov zaradi neustrezne hidroizolacije (kar je...
VSC Sodba Cp 464/2018Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek08.01.2019obravnava pred sodiščem druge stopnje - zavrnitev dokaznega predloga - prekluzija - edicijska dolžnost - pomivalni stroj - električni udar - stvarna napakaPritožbeno sodišče je opravilo obravnavo in na njej odpravilo kršitev postopka, storjeno v pritožnikovo škodo. Pomivalni stroj, pri uporabi katerega je prišlo do električnega udara, predstavlja stvar z napako, saj ni izdelan pravilno, ker mu manjka v prometu predpostavljena lastnost (varna uporaba električnega aparata), ki jih imajo druge istovrstne stvari oziroma, ker njegova varnost ni takšna, kot jo potrošnik lahko upravičeno pričakuje.
VSL sodba I Cp 4405/2010Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek30.03.2011pogodba o organiziranju potovanja – odstop od posredniške pogodbe o potovanju – spremenjen program potovanjaZgolj če pogodba namenu, zaradi katerega je bila sklenjena, zaradi bistveno spremenjenega programa ne ustreza več, lahko potnik v skladu s 4. odstavkom 903. člena OZ odstopi od pogodbe, organizator pa mu mora vrniti vse, kar je na podlagi pogodbe plačal.
VSL sodba I Cpg 316/2016Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek21.09.2016napake v solidnosti zgradbe – neustrezna izvedba odvodnjavanja meteornih voda – normalna funkcija objekta – tesnjenje stavbe – vrsta napake – odprava skritih napak in drugi jamčevalni zahtevki – jamčevalni roki – obvestitev o napakah – rok za vložitev tožbe – dolžnosti in pooblastila upravnika v zvezi s stvarnimi napakami na skupnih delih stavbe – nepotrošniška prodajna pogodba – splošni pogoji prodaje posameznih delov stavbe – informativni dokazNeustrezna izvedba odvodnjavanja meteornih/atmosferskih voda iz zunanjih atrijskih površin objekta v meteorno cevno inštalacijo sodi med napake v solidnosti gradnje. Poleg napak na konstrukcijskih delih objekta (ki ogrožajo njegovo stabilnost) namreč med napake v solidnosti gradnje spadajo tudi druge napake, zaradi katerih stabilnost objekta sicer ni ogrožena, je pa zaradi njih onemogočena oziroma bistveno okrnjena normalna funkcija objekta (na primer napake na strehi oziroma fasadnih elementih, katerih posledica je zatekanje meteorne vode v objekt). To dejstvo je bilo potrebno ugotoviti najprej. Od vrste napake sta namreč odvisna odgovora na vprašanji, ali je tožeča stranka napako pravočasno grajala in kakšen je jamčevalni rok.Ker mora v skladu z določbo prvega odstavka 8. člena ZVKSES prodajalec, kadar prodaja posamezne dele stavbe z več posameznimi deli, pred začetkom prodaje določiti splošne pogoje prodaje posameznih delov stavbe, ti pa so sestavni del vsake prodajne...
VSL Sodba II Cp 793/2018Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek14.11.2018spor majhne vrednosti - igre na srečo - objava sprememb pravil - nesporazumZmotno je materialno pravno naziranje pritožnika, da bi za vplačevanje lističev na prodajnih mestih morali imeti igralci na voljo pravila v fizični obliki. V sedanjem času in ob sedanjem obsegu pravil ni mogoče pričakovati, da bi za vse igre na srečo bila pravila v fizični obliki. Dostopnost pravil je zadostna, če so objavljena na terminalih na prodajnih mestih in jih prodajalec na željo vplačnika tudi pokaže. Organizator iger na srečo je objavljal pravila igre na svoji spletni strani in na terminalu računalnikov na prodajnih mestih. Ker se tožnik ni pozanimal za pravila igre, ne more trditi, da pravila niso bila obljavljena na ustrezen način, ker jih ni dobil v fizični obliki.
VSL sodba in sklep II Cp 644/2015Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek20.05.2015delni umik tožbe – privolitev tožene stranke – stroški postopka – uspeh strank v pravdi – vročanje – pogodba o finančnem leasingu – kršitev pogodbe – odstop od pogodbe – vročanje pošiljk – pravočasnost trditevPrivolitev v delni umik tožbe je upoštevna, čeprav je tožena stranka pred tem umiku nasprotovala (2. odstavek 288. člena ZPP).Uspeh stranke v pravdi se ugotavlja glede na višino tožbenega zahtevka ob odločanju o njem. Morebitne stroške zaradi delnega umika tožbe in posledično temu delne ustavitve postopka je treba zahtevati izrecno (2. odstavek 154. člena in 2. odstavek 158. člena ZPP).
sodba I U 1282/2013Upravno sodiščeUpravni oddelek11.02.2014spor med operaterjem in končnim uporabnikom – zaračunavanje prejetih SMS sporočil – pravna podlaga za zaračunavanje SMS sporočil – naročniška pogodba – splošni pogoji poslovanjaTožnik utemeljeno opozarja, da je na podlagi naročniške pogodbe dolžan operaterju plačati SMS sporočila, ki jih odpošlje. V obravnavani zadevi pa ne gre za takšna SMS sporočila, gre za SMS sporočila, ki jih je prejel in zato bi morala tožena stranka navesti pravno podlago iz naročniške pogodbe, sklenjene med tožnikom in operaterjem, ki pooblašča slednjega, da prejeta SMS sporočila zaračuna prejemniku, sklenitelju naročniškega razmerja. Da je to urejeno v splošnih pogojih v poglavju „Vsebine in storitve ponudnikov vsebin“, ni razvidno in ne pomeni utemeljitve zavrnitve.
VSL Sklep I Cpg 407/2017Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek29.08.2017stranska intervencija - odgovornost za stvarne napake - jamčevalni zahtevek - garancija za brezhibno delovanje stvari - regresni zahtevek zavarovalnice (subrogacija) - pristojnost slovenskega sodišča - ugovor pristojnosti slovenskega sodišča - odstop od pogodbe - udeležba drugih oseb v pravdi - predhodno vprašanje Sodišču Evropskih skupnosti - vročitev odgovora na ugovor nasprotni stranki - pravica do kontradiktornega postopka - pravica do izjaveTožeča stranka v okviru pravic, ki so nanjo prešle po 963. členu OZ, uveljavlja (poleg odškodninskega) še jamčevalni zahtevek - odstop od prodajne pogodbe. Tak odstop pa je mogoč le v razmerju do prodajalca in ne do proizvajalca, torej stranskega intervenienta. V tej zadevi spor teče med slovenskima pravdnima strankama in ta zato nima mednarodnega elementa. Stranski intervenient namreč nima procesnega položaja stranke postopka (temveč je le oseba, ki je zainteresirana za uspeh tožene stranke v postopku), ne glede na materialnopravna razmerja, ki izhajajo iz garancije. Stranska intervencija je udeležba v pravdi, ki teče med drugimi osebami, in intervenient se glavni stranki (tožeči ali toženi) le pridruži v tem smislu, da deluje poleg glavne stranke, če pa je ta nedejavna, deluje sam namesto nje. Vendar vedno deluje v svojem imenu, ne kot zastopnik glavne stranke, saj ne zahteva pravnega varstva zase, ampak za glavno stranko. Ravnanje višjega sodišča, ki bi v...
VSL Sodba II Cp 2081/2020Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek06.01.2021zavarovanje ao plus - zavarovalno kritje - splošni pogoji - poškodba rame - tuja pomoč - višina škode - pravična denarna odškodnina - nepošten pogodbeni pogojPogodbeni pogoji, ki krijejo le škodo zaradi telesnih poškodb vsakokratnemu vozniku in ne dodatno poškodovanih stvari, katere koli naj si že bodo, niso nepošteni. Smisel takega zavarovanja je v tem, da voznik ne glede na krivdo, torej tudi, če je za svoje poškodbe kriv sam, kot je bila tožnica, ki ji je pri vožnji spodrsnilo in je padla, dobi za svoje telesne poškodbe odškodnino. Splošni pogoji, ki odrekajo kritje zahtevkov za škodo zaradi poškodovanja stvari, so tako glede na namen samega zavarovanja tudi laičnemu bralcu jasni.

Izberi vse|Izvozi izbrane