Sklep II DoR 265/2013
Sodišče: | Vrhovno sodišče |
---|---|
Oddelek: | Civilni oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:VSRS:2013:II.DOR.265.2013 |
Evidenčna številka: | VS0016550 |
Datum odločbe: | 17.10.2013 |
Opravilna številka II.stopnje: | VSL II Cp 988/2013 |
Senat: | Anton Frantar (preds.), dr. Ana Božič Penko (poroč.), dr. Mateja Končina Peternel |
Področje: | VARSTVO POTROŠNIKOV - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO |
Institut: | predlog za dopustitev revizije - varstvo potrošnikov - prodaja stanovanj po ZVKSES - varstvo kupcev stanovanj - obrestovanje vnaprej plačane kupnine - obresti od predplačila (avansa) - javni nepremičninski sklad - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazovanje - dokazni sklep - obrazložitev dokaznega sklepa - zavrnitev predloga za dopustitev revizije |
Jedro
Ker 91. člen ZVKSES sam po sebi ne dopušča razlage, ki jo zastopa tožena stranka, je Vrhovno sodišče predlog kot neutemeljen zavrnilo.
Izrek
Predlog se zavrne.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je v novem sojenju toženi stranki naložilo plačilo obresti zaradi vnaprej plačane kupnine. Presodilo je, da tožena stranka ni oproščena dolžnosti obrestovanja vnaprej plačane kupnine po 41. členu Zakona o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju ZVPot), saj ni ustanovila skrbniškega računa, kot to določa 92. Zakon o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb (v nadaljevanju ZVKSES). V pretežni meri je ugodilo tudi zahtevkom zaradi znižanja kupnine.
2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka predlog za dopustitev revizije. Meni, da sodišče prve stopnje v dokaznem sklepu ni določno opredelilo listin, na katere je oprlo svojo odločitev. Tako nedoločna opredelitev izvedenih dokazov preprečuje preizkus, ali odločitev sodišča res temelji izključno na dokazih, s katerimi sta bili seznanjeni obe stranki. Tožena stranka tako ne more trditi, da ji določena listina ni bila predložena oziroma da z določeno listino ni bila seznanjena. S tem je sodišče kršilo 8. in 14. točko drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Po oceni tožene stranke bo tako moralo Vrhovno sodišče odgovoriti na vprašanje: ali lahko sodišče v obrazložitvi zgolj pavšalno navede, da je vpogledalo v listine v spisu, ki sta jih predložili stranki, pri tem pa izvedenih dokazov določno ne opredeli in s tem onemogoči preglednost tistih dejstev, ki so vplivala na proces odločanja sodišča. Tožena stranka nadalje predlaga dopustitev revizije tudi glede odločitve o plačilu obresti od vnaprejšnjega plačila kupnine, in sicer glede vprašanja, ali 91. člen ZVKSES določa dolžnost obrestovanja vnaprej prejete kupnine. Po oceni tožene stranke v tej zadevi ni mogoče uporabiti 41. člena ZVPot, ki določa dolžnost plačila obresti in na katerega sta se oprli sodišči, temveč bi bilo treba uporabiti 91. člen ZVKSES, saj je tožena stranka javni nepremičninski sklad. 91. člen ZVKSES, ki določa, da se lahko javni sklad s kupcem dogovori, da mora kupnino ali posamezne obroke plačati, preden so izpolnjeni pogoji, pa po mnenju tožene stranke ne nalaga obrestovanja vnaprej prejete kupnine.
4. Predlog ni utemeljen.
5. Ker je vsebinska pomanjkljivost dokaznega sklepa relativna bistvena kršitev postopka, ki jo pritožbeno sodišče upošteva le na predlog stranke, iz predloga za dopustitev revizije in obrazložitve sodbe drugostopenjskega sodišča pa izhaja, da tožena stranka te pomanjkljivosti dokaznega sklepa v pritožbi ni uveljavljala, revizije glede tega vprašanja že iz tega razloga ni mogoče dopustiti.
6. Neutemeljeno je tudi zavzemanje tožene stranke, da se dopusti revizija glede vprašanja, ali 91. člen ZVKSES določa dolžnost obrestovanja vnaprej prejete kupnine. Po presoji Vrhovnega sodišča 91. člen ZVKSES ne omogoča interpretacije, ki jo zastopa tožena stranka. Ta člen govori zgolj o tem, da se prodajalec (ki ima položaj javnega nepremičninskega sklada) lahko s kupcem dogovori, da mora kupec predčasno plačati kupnino, tudi če javni nepremičninski sklad ne zagotovi zavarovanja (bančne garancije, poroštva zavarovalnice ali skrbniške storitve na podlagi pogodbe o oblikovanju skrbniškega računa) iz 13. člena ZVKSES. Pomen te določbe je tako zgolj v določitvi dodatne, posebne izjeme od splošnega načela sočasne izpolnitve obveznosti iz 12. člena ZVKSES (torej poleg izjeme s pogoji iz 13. člena tega zakona, ki velja za prodajalca, ki nima statusa javnega nepremičninskega sklada). Določba torej omogoča veljavnost takšnega posebnega dogovora, ničesar pa ne določa glede preostalih pravnih posledic tako dogovorjenega pogodbenega položaja. Ker 91. člen ZVKSES sam po sebi ne dopušča razlage, ki jo zastopa tožena stranka, je Vrhovno sodišče predlog kot neutemeljen zavrnilo.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 05.02.2014