Sodba I Up 1043/2002

Jedro

Pritožbeni ugovor tožeče stranke, da izrek odločbe ni določen, ker vsebuje le tip oz. model proizvoda, ne pa tudi njegove serijske številke, se nanaša na pravilnost odločbe, ki se izvršuje, zato takega ugovora v tem - izvršilnem postopku ni mogoče upoštevati, saj bi ga morala tožeča stranka uveljavljati v pritožbenem postopku zoper odločbo organa prve stopnje, ki je v tem primeru izvršilni naslov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Ur.l.RS, št. 50/97, 70/00; ZUS) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 17.8.2000, s katero je bila zavrnjena njena pritožba zoper Sklep o dovolitvi izvršbe Tržnega inšpektorata RS, Enota L. z dne 27.9.1999 (v nadaljevanju sklep). Z njim je prvostopni organ (1) ugotovil, da je odločba Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Enote L. z dne 31.5.1999 (v nadaljevanju odločba) postala izvršljiva dne 9.6.1999 ter dovolil njeno izvršbo; (2) zavezanca pozval, da v naknadnem roku 3 dni po prejemu sklepa izpolni obveznost iz odločbe; (3) zavezancu zagrozil z uporabo denarne kazni v znesku 100.000,00 SIT, če ne bo ravnal v skladu z 2. točko izreka in (4) določil, da pritožba zoper ta sklep ne zadrži začete izvršbe. Z navedeno odločbo je bila tožeči stranki

(1) prepovedana prodaja naslednjih izdelkov:

- 5 kosov po 79.990,00 SIT TV aparatov E., proizvajalca G., d.d., V., dokler ne bodo opremljeni z znaki za atestiranje in pridobljeni certifikati zanje;

- 4 kosov po 54.990,00 SIT TV aparatov, proizvajalca P., dokler ne bodo opremljeni z deklaracijo v slovenščini;

- 4 kosov po 79.990,00 SIT TV aparatov, proizvajalca H., dokler ne bodo deklarirani v slovenščini in pridobljeni certifikati zanje;

- 5 kosov po 109.900,00 SIT videorekorderjev, proizvajalca G., dokler ne bodo pridobljeni certifikati za te izdelke;

- 2 kosa po 109.900,00 SIT videorekorderjev tip, proizvajalca JVC, dokler ne bodo deklarirani v slovenščini in pridobljeni certifikati zanje;

- 2 kosa videorekorderjev, proizvajalca JVC, dokler ne bodo deklarirani v slovenščini in pridobljeni certifikati zanje in

- 2 kosa videorekorderjev, proizvajalca JVC, dokler ne bodo deklarirani v slovenščini in pridobljeni certifikati zanje;

(2) naloženo, da mora izdelke izločiti iz prodaje do odprave nepravilnosti; (3) določen rok izvršitve naslednji dan po prejemu odločbe; in (4) določeno, da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.

Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi izpodbijane sodbe strinja z odločitvijo in razlogi tožene stranke. Po presoji sodišča prve stopnje je tožena stranka izdala pravilno in zakonito odločbo, v kateri je tožeči stranki pojasnila, da je bila v pritožbenem postopku presojana zgolj zakonitost sklepa o dovolitvi izvršbe, za katerega je bilo ugotovljeno, da temelji na izvršljivi odločbi in dejstvu, da tožeča stranka ni izpolnila obveznosti, ki so bile naložene z izvršljivo odločbo.

Tožeča stranka vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 1.

odstavku 72. člena ZUS in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in spremeni sodbo sodišča prve stopnje, tako da tožbi ugodi in odpravi odločbo tožene stranke; podredno pa, da izpodbijano sodbo s sklepom razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje. Navaja, da v odločbi navedeni izdelki, katerih prodaja je bila na podlagi 72.

člena Zakona o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 20/98, 25/98 in 23/99; ZVPot) prepovedana do odprave pomanjkljivosti, niso bili navedeni dovolj določno, da bi tržni inšpektor lahko preveril, ali so izdelki, ki jih je našel ob kontrolnem pregledu v trgovini, prav izdelki, katerih prodaja je bila z odločbo prepovedana, in s tem, ali je zavezanec svojo obveznost izpolnil ali ne. Brez nedvomne ugotovitve, da zavezanec oziroma tožeča stranka svoje obveznosti ni izpolnila, pa ni mogoče dovoliti prisilnega izvrševanja odločbe, torej ni podlage za izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe. Samo iz dejstva, da je imela tožeča stranka ob inšpekcijskem pregledu v prodaji na drobno več kosov proizvodov, kot so bili navedeni v odločbi, še ne sledi, da zahteve tržne inšpekcije ni izpolnila. Glede na dikcijo 72. člena ZVPot, da tržni inšpektor prepove prodajo tega blaga, je inšpekcijski organ dolžan konkretno opredeliti blago. V nasprotnem primeru bi bilo povsem brez smisla v odločbi navajati, za koliko komadov določenega blaga se prepoveduje prodaja, v 72. členu ZVPot pa bi v tem primeru verjetno pisalo, da tržni inšpektor prepove prodajo istovrstnega blaga do odprave pomanjkljivosti.

Tožena stranka ni odgovorila na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje.

Po določbi 1. odstavka 280. člena ZUP/86 je v upravnem izvršilnem postopku dovoljena pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo; z njo ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje.

V obravnavani zadevi pa se pritožbeni ugovor tožeče stranke, da izrek odločbe ni določen, ker vsebuje le tip oziroma model proizvoda, ne pa tudi njegove serijske številke, nanaša na pravilnost odločbe, ki se izvršuje, zato tudi po presoji pritožbenega sodišča takega ugovora v tem - izvršilnem postopku ni mogoče upoštevati, saj bi ga morala tožeča stranka uveljavljati v pritožbenem postopku zoper odločbo organa prve stopnje, ki je v tem primeru izvršilni naslov.

Ker glede na navedeno pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo, na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep III Cp 740/2000
• VSL sklep III Cp 2951/2001
• VSL sklep II Cpg 790/2000