Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 585cT16dnBvdCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJnNob3dUeXBlPXRhYmxlJm9yZGVyPXNjb3JlJmRpcmVjdGlvbj1kZXNjJnJvd3NQZXJQYWdlPTUwJnBhZ2U9MQ==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS sklep II Ips 61/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek02.06.2016dopuščena revizija - varstvo potrošnikov - pogodba o organiziranju potovanja - nepravilna izpolnitev pogodbe - pogodbena odškodninska odgovornost - odgovornost organizatorja potovanja - počitnice - zastrupitev s hotelsko hrano - povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - izvedba storitve po tretjih osebah - odgovornost organizatorja potovanja, če je posamezne storitve zaupal tretjim osebam - podlage odškodninske odgovornosti - izključitev in omejitev odgovornosti - skrbnost pri izbiri - skrbnost dobrega strokovnjaka - Direktiva Sveta 90/314/EGS - implementacija direktive - uporaba prava EUOdškodninsko odgovornost organizatorja potovanja zaradi kršitve pogodbe o organiziranju potovanja na podlagi prvega odstavka 57g. člena ZVPot v zvezi z drugim odstavkom 892. člena OZ je potrebno presojati po splošnih pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti (239. člen OZ), pri čemer je potrebno ekskulpacijske razloge iz 240. člena OZ v zvezi z 246. členom OZ razlagati v duhu Direktive Sveta 90/314/EGS o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih, izključeno pa je sklicevanje na ekskulpacijski razlog iz drugega odstavka 892. člena OZ (culpa in eligendo).
VSC sodba Cp 1315/2007Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek25.09.2008kupna pogodba - pogodba sklenjena na daljavo - prodaja na obrokePogodba o dobavi blaga (knjig), sklenjena po telefonu, je pogodba sklenjena na daljavo, ki jo ureja ZVPot
VSRS sodba II Ips 228/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek30.07.2015dopuščena revizija - pogodba o paketnem potovanju - neizpolnitev pogodbe - nepravilna izpolnitev pogodbe - počitnice - odgovornost organizatorja potovanja - varstvo potrošnikov - zastrupitev s hotelsko hrano - povrnitev nepremoženjske škode - pravno priznana škoda - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - privolitev v posledico - volenti non fit iniuria - trditveno breme - duševne bolečine zaradi izgubljenega užitka počitnic ali dopusta - razlaga prava EU - neposredna uporaba prava EU - evro skladna razlaga prava - neposreden učinek direktive - avtentična razlaga določb direktive - Direktiva Sveta 90/314/EGSDoločbo prvega odstavka 57.g člena ZVPot je treba razlagati in uporabiti skladno z Direktiva Sveta 90/314/EGS, in sicer tako, da izvzema napotitev na pravila OZ, kolikor zadeva uporabo ekskulpacijskega razloga iz drugega odstavka 892. člena OZ v korist organizatorja potovanja, s čimer se v razmerju do potrošnika zagotavlja odgovornost organizatorja potovanja za nepravilno izpolnitev oziroma neizpolnitev pogodbe o organiziranju potovanja, neoziraje se na to, ali je pri izbiri osebe, ki ji je izvajanje storitev zaupal in je povzročila nastanek škode, ravnal z dolžno profesionalno skrbnostjo. Pravico do regresa v razmerju do tretje osebe kot povzročitelja škode, ki tudi po dikciji Direktive ne sme biti prizadeta, organizator potovanja pri tem skladno z določbe četrtega odstavka 892. člena OZ ohranja. Na krajevno drugačne pogoje in previdnost so bili tožniki (vsaj s splošnim opozorilom) opozorjeni. Napoteni so bili v ambulanto za potnike in na...
VSC Sodba Cp 135/2020Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek05.08.2020jamčevalni zahtevek - odvetnikova odgovornost - odstop od pogodbe - vrnitev koristiOpredelitev jamčevalnega zahtevka iz četrte alineje prvega odstavka 37.c člena ZVPot (da ima potrošnik, ki je pravilno obvestil prodajalca o napaki, pravico zahtevati, da se mu vrne plačani znesek) pomeni le slab zakonodajalčev zapis jamčevalnega zahtevka odstopa od pogodbe, saj tega opredeljuje s posledico, ki nastane, če potrošnik uresniči oblikovalno pravico odstopa od pogodbe, to je s kondikcijsko terjatvijo, ki jo pridobi, če je pred uresničitvijo pravice do odstopa že plačal kupnino oziroma storitev. Sicer pa potrošnikova uveljavitev tovrstnega jamčevalnega zahtevka po ZVPot potrošnika ne odvezuje po uresničenem odstopu od pogodbe prodajalcu (v primeru podjemne ali gradbene pogodbe izvajalcu) vrniti vrednosti koristi, ki jo je imel ali jo ima od uporabe stvari (po četrtem odstavku 111. člena OZ).
sodba U 380/2008Upravno sodiščeUpravni oddelek09.06.2010ukrep tržnega inšpektorja - prepoved prodaje blaga - označba prodajanega blaga s cenoKer cene blaga niso bile označene, je pristojni inšpektor utemeljeno na podlagi druge alinee 72. člena ZVPot izdal odločbo, s katero je prepovedal prodajo blaga do odprave pomanjkljivosti.
Sodba I Up 1063/2002Vrhovno sodiščeUpravni oddelek14.09.2005ukrep tržne inšpekcije - reševanje reklamacije - neupravičeno zavrnjena zahteva potrošnika za vračilo zneska za plačano storitevNa podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega v upravnem postopku, in navedb tožeče stranke je sodišče prve stopnje imelo prav, ko je štelo, da obstoj napake ni bil sporen ter da je potrošnik zahteval vračilo plačanega zneska za opravljeno storitev, tožeča stranka pa je to zahtevo neupravičeno zavrnila. Ob tako ugotovljenih okoliščinah pa je inšpekcijski organ imel podlago za izdajo ukrepa po določbi 71. člena ZVPot.
VSL Sodba in sklep II Cp 228/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek12.06.2019potrošnik - varstvo potrošnikov - splošni pogoji - nepošteni pogodbeni pogoji - ničnost splošnih pogojev - tuj jezik - pogodbena obveznost - kršitev pogodbenih določil - pogodbena odškodninska odgovornostSplošni pogoji v tujem jeziku, ki niso prevedeni, potrošnika ne morejo zavezovati. Določilo, na podlagi katerega je dopustno, da pride do spremembe cen že sklenjenih poslov, torej do enostranskega spreminjanja pogojev v škodo potrošnika za nazaj, je nepošteno pogodbeno določilo, ki je nično.
Sodba X Ips 528/2004Vrhovno sodiščeUpravni oddelek29.11.2007ukrep tržnega inšpektorja - reklamacija potrošnika - opravljanje storitev - nepravilna oprava storitve - uničenje ali poškodba blaga - zmanjšanje uporabnosti blaga - plačilo odškodnine v višini drobnoprodajne cene novega proizvodaNepopravljive poškodbe, ki so trajno in očitno skazile videz oblačila (temni madeži na sprednjem, izrazito vidnem delu oblačila), namenjenega vsakodnevni rabi, je šteti za uničenje oblačila, saj za nošnjo ni več primerno. Zato je potrebno uporabiti 40. člen ZVPot, ki določa, da mora podjetje ob uničenju proizvoda, ki mu je bil dan v popravilo, vzdrževanje ali dodelavo, potrošniku plačati odškodnino v višini drobnoprodajne cene novega proizvoda. Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da je tožnica neupravičeno zavrnila potrošnikovo zahtevo po povrnitvi zneska za plačano blago, obstoj napake pa je bil z zapisnikom o inšpekcijskem pregledu in izvedeniškim mnenjem nedvomno dokazan, so bili izpolnjeni vsi pogoji iz 71. člena ZVPot za izdajo odločbe, s katero je tožena stranka tožnici odredila, naj ugodi potrošnikovi zahtevi.
VSL sodba II Cp 4471/2010Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek20.04.2011zastaranje terjatve iz naslova obresti od predplačila – javni nepremičninski sklad – oblikovanje skrbniškega računaKer je zakonodajalec v 91. členu ZVKSES izenačil javni nepremičninski sklad (tudi) s prodajalcem, ki je zagotovil zavarovanje kupca s skrbniško storitvijo na podlagi pogodbe o oblikovanju skrbniškega računa, se nedvomno določba 92. člena ZVKSES nanaša tako na prodajalca, ki je zagotovil takšno zavarovanje, kot na prodajalca – javni nepremičninski sklad, torej tudi na toženo stranko. Če podjetje molče ali izrecno pogojuje nakup blaga ali opravljanje storitev z delnim ali celotnim predplačilom in dobavi blago ali opravi storitev po prejemu predplačila, je dolžno potrošniku ob dobavi blaga ali izvedbi storitve obračunati in plačati obresti po obrestni meri, po kakršni se obrestujejo hranilne vloge, vezane nad tri mesece Šele na dan dobave (ali izvedbe storitve) se tako lahko ugotovi znesek tako nastale obveznosti, kakor tudi nadaljnji zaključek, da na ta dan obresti od plačanih obrokov predplačil postanejo glavna terjatev, ki pa ima še vedno naravo občasne...
VSL sodba II Cp 143/2009Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek15.04.2009pogodba o organiziranju potovanja - potrošniška pogodba - splošni pogoji pogodbe - tipska pogodba - razlaga nejasnih določil splošnih pogojev pogodbePogodba o organiziranju potovanja je tipična potrošniška pogodba, pri presoji katere je treba upoštevati tudi pravila OZ in ZVPot o splošnih pogojih pogodbe kot sestavnih delov sicer tipske pogodbe, ki jo pripravi organizator potovanja vnaprej za nedoločeno število istovrstnih pravnih razmerij in jih ob sklenitvi konkretne pogodbe postavi drugi stranki kot pogoj za sklenitev te pogodbe. Za organizatorja potovanja so pravila ZVPot o splošnih pogodbenih pogojih strožja od splošnih določil OZ. Osnovno pravilo je, da morajo biti pogodbeni pogoji za potrošnika jasni in razumljivi, nejasno določilo pa je treba razlagati v korist potrošnika. 
VSL sodba II Cp 1106/2004Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek13.04.2005odgovornost za napakeTožnik je dokazal tako napako pri funkcioniranju zračne blazine, vgrajene v osebni avtomobil, kot tudi nastalo škodo. Svoj zahtevek je uveljavljal na podlagi določil Zakona o varstvu potrošnikov. Ureditev odgovornosti po določilih ZVPot je deloma širša kot po 179. členu Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, saj pojem proizvajalca stvari obsega tudi uvoznika izdelka (5. odstavek 1. člena ZVPot). 
UPRS sodba I U 1723/2014Upravno sodiščeUpravni oddelek25.08.2015razprodaja tekstilnega blaga in obutve - cena pred znižanjem - odstotek znižanja - nepoštena poslovna praksaUgotovitev inšpektorice o nepravilnem označevanju blaga s cenami, ko kot cena pred znižanjem ni označena cena pred uvedbo razprodaje (v obravnavanem primeru t.i. promocijska cena), ampak (višja) redna maloprodajna cena, daje podlago za zaključek, da je napačen tudi odstotek znižanja „do – 50“, ki ga je objavila tožnica. Odstotek znižanja je tožnica namreč izračunala glede na maloprodajne cene blaga ter ne glede na (nižje) cene, ki so veljale pred razprodajo. Zavajajoča (napačna) objava odstotka znižanja blaga na razprodaji more povzročiti oškodovanje potrošnikov, kajti obstaja možnost, da ti sprejmejo odločitev o nakupu izdelka zaradi vabljivo visokega oglaševalskega popusta, in ki je ne bi sprejeli, če bi vedeli, da je odstotek znižanja cen nižji od prikazanega.
Sodba I Up 1085/2001Vrhovno sodiščeUpravni oddelek09.10.2003ukrep tržnega inšpektorja - reševanje reklamacije - neutemeljena zavrnitev zahteve potrošnikaPotrošnikova zahteva za vrnitev zneska za plačano blago z napako je bila neupravičeno zavrnjena, zato je inšpektor na potrošnikov predlog z odločbo odredil, da se zahtevi ugodi.
VSM sodba I Cp 933/2010Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek13.07.2010stvarna napaka - pravočasna notifikacija - komisijska pogodbaPritožba se sklicuje na zmotno uporabo 464. člena Obligacijskega zakonika oziroma drugega odstavka 37a. člena Zakona o varstvu potrošnikov – ZVPot, ker tožnica, ki je sicer pravilno toženko pisno obvestila o skriti napaki na prodanem vozilu, le-te ni povabila, da bi si sama napako ogledala, temveč je vozilo prodala naprej in tako onemogočila toženki ogled le-tega. Sodišče druge stopnje pri pregledu materialne podlage, na katero se je oprlo v svoji obrazložitvi sodišče prve stopnje, ugotavlja, da prvi odstavek citiranega 464. člen OZ res določa, da mora kupec povabiti prodajalca, da stvar pregleda, vendar pa ZVPot, ki v obravnavanem primeru glede na dejstvo, da je kupka fizična oseba in zato potrošnik (v skladu z drugim odstavkom 1. člena ZVPot), predstavlja specialni predpis v razmerju do Obligacijskega zakonika, določa le, da mora kupec prodajalcu omogočiti, da si stvar ogleda. S...
Sodba II Ips 77/2011Vrhovno sodiščeCivilni oddelek12.09.2013zahteva za varstvo zakonitosti – pogodba o dobavi toplotne energije – pogodbene stranke – sklenitev pogodbe z upravnikom večstanovanjske stavbe – tožba dobavitelja zoper etažnega lastnika - pravice odjemalca toplotne energije do dobavitelja – plačilo – deljene obveznosti - delilnik stroškov – stvarne napake – uveljavljanje pravic iz odgovornosti za napake - varstvo potrošnikovTožbeni zahtevek in dejanska podlaga spora utemeljujeta zaključek, da so nasprotna stranka pogodb o dobavi toplote (le) vsi odjemalci skupaj in da tožeča stranka dobavlja toploto na odjemni mesti, ki sta skupni za vse odjemalce. Na teh mestih se ugotovi količina dobavljene toplote, katere cena predstavlja skupno v skladu z delilnikom deljivo obveznost vseh odjemalcev. Med odjemalce se namreč skupna obveznost deli po njihovem „notranjem ključu“ oziroma delilniku stroškov, ki predstavlja dogovorjen način delitve v skladu z drugim odstavkom 393. člena OZ. V ta način delitve obveznosti med več dolžnikov tožeča stranka kot dobavitelj toplote ne more posegati, pač pa lahko (in mora) skupno obveznost odjemalcev mednje razdeliti le upoštevajoč ta ključ (delilnik). Toženec kot potrošnik zaradi tega ni prikrajšan in ostaja do dobavitelja v enakem položaju, kot bi bil, če bi mesečno te stroške razdeljeval upravnik. Še vedno mu ostaja pravica reklamacije dobavljene...
VSM Sklep I Cp 868/2019Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek15.10.2019asignacijska pogodba - ugovori iz temeljnega razmerja - ugovor veljavnosti sprejema nakazila - ugovor napake volje - potrošniška prodajna pogodba - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - narok v sporih majhne vrednosti - kršitev pravice do izjave v postopku - (ne)izvedba predlaganih dokazovZ akceptom po prvem odstavku 1036. člena OZ se asignat (toženka) namreč enostransko abstraktno, torej neodvisno od temeljnega posla, zaveže izpolniti obveznost asignatarju (tožnici) (prvi odstavek 1037. člena OZ). V posledici navedenega pa toženka v razmerju do tožnice ne more uveljavljati nobenih ugovorov iz temeljnega pravnega posla (na primer jamčevalni zahtevek na znižanje kupnine). Čeravno asignacija privede do abstraktne zaveze asignata (toženke) v razmerju do asignatarja (tožnice), je po stališču naslovnega sodišča dilemo veljavnosti sprejema nakazila (akcepta) potrebno reševati izhajajoč iz prvega odstavka 22. člena ZVPot, torej jo presojati kot pogodbeni pogoj iz potrošniške pogodbe. Učinki asignacije pod pogojem akcepta namreč nastopijo na podlagi dveh pooblastitev, ki pa ju je v danem primeru podala družba I. d.o.o. kot prodajalec po prodajni pogodbi, pri čemer je nakazilo dano toženki reguliralo vprašanje, komu bo toženka...
VSRS Sklep II DoR 368/2021Vrhovno sodiščeCivilno-gospodarski oddelek, civilni senat17.11.2021dopuščena revizija - potrošniška kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - kredit v CHF - hipoteka - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - dobra vera - slaba vera banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - varstvo potrošnikov - razlaga ZVPot - evropsko pravo - ugoditev predloguRevizija se dopusti glede vprašanj: - ali je prvi odstavek 24. člena Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot) mogoče razlagati tako, da je predpostavka dobre vere zajeta zgolj v 4. alineji prvega odstavka 24. člena ZVPot, in sicer v besedni zvezi „nasprotuje načelu vestnosti in poštenja“, ne pa tudi v 1., 2. in 3. alineji prvega odstavka 24. člena ZVPot, predpostavka znatnega neravnotežja pa je zajeta zgolj v 1. alineji prvega odstavka 24. člena ZVPot, in sicer v besedni zvezi „v škodo potrošnika povzroči znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank“, ne pa tudi v 2., 3. in 4. alineji, - ali je bila presoja pritožbenega sodišča glede dobre oziroma slabe vere toženke materialnopravno pravilna.
VSRS sodba II Ips 6/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.12.2014dopuščena revizija - pogodba o prodaji stanovanja - zamuda z izročitvijo - pogodbena kazen - soglasje kupca za izročitev stanovanja z zamudo - obresti od preplačila - varstvo potrošnikov - javni sklad kot prodajalec - opravljanje pridobitne dejavnosti - uporaba ZVPotTudi javni skladi se morajo v razmerjih s potrošniki podrediti pravu varstva potrošnikov in se ne smejo posluževati (nepoštenih) poslovnih praks, ki jih ZVPot preganja.Za pogojevanje nakupa stanovanja s predplačilom gre, kadar kupec nima možnosti plačila kupnine ob prevzemu stanovanja. Dejstva, da kupci plačilni dinamiki niso nasprotovali, da se je bilo mogoče pogajati in da so plačilno dinamiko sprejeli, na vprašanje pogojevanja ne morejo vplivati oz. obstoja pogojevanja ne izključujejo.
VSL Sklep I Cp 2077/2018Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek23.01.2019stvarna pristojnost - kolektivna tožba - kolektivna opustitvena tožba za varstvo kolektivnih pravic potrošnikov - prehodne določbe - dokončanje že začetih postopkovDoločbe 74., 75. ter 76. člena ZVPot so bile dne 21. 10. 2017, ko je stopil v veljavo ZKolT, razveljavljene in so se uporabljale še šest mesecev od uveljavitve citiranega zakona. ZKolT, ki razveljavlja določbo 74. člena ZVPot, ne vsebuje prehodnih določb glede postopkov, ki so bili ob uveljavitvi zakona že začeti po 74. členu ZVPot in se po izteku šestmesečnega roka po uveljavitvi ZKolT uporabljajo procesne določbe novega zakona tudi v prej začetih postopkih.
VSL sodba I Cp 3445/2008Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek08.04.2009prodaja stanovanja - predplačilo - pogojevanje prodaje z vnaprejšnjim plačilom kupnine - obresti od vnaprej plačane kupnine - pogodbena kazen - stvarne napake - znižanje kupnine - tek zamudnih obrestiPogodbena kazen in eventualna nadaljnja škoda se ne kumulirata (275. člen ZOR). 
VSM Sodba I Cp 467/2018Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek07.08.2018finančni lizing - ničnost pogodbe - zakon o varstvu potrošnikov - valutno tveganje - valutna klavzula v CHFO veljavnosti kreditnih (in tem podobnih) pogodb, ki so jih banke in druge finančne organizacije sklepale s potrošniki, katerih obveznosti se glasijo na zneske v CHF, je mogoče odločati glede na okoliščine vsakega posameznega primera. Sodišče prve stopnje je po pravilnih ugotovitvah, da je v danem primeru pogodbo o finančnem leasingu nepremičnine sklenil tožnik, ki je ekonomski strokovnjak, z izkušnjami tudi v bančništvu, zaradi česar se je zavedal pomena valutne klavzule, na drugi strani pa v času sklenitve pogodbe 25. 3. 2004 ni bilo objektivnih znakov ali subjektivnega pričakovanja toženke, da bo vrednost CHF v pogodbenem času znatno narasla, tožbeni zahtevek tožnika za ugotovitev ničnosti pogodbe, ki bi naj bila podana zaradi nepoštenega pogoja vezanosti tožnikove obveznosti na vrednost CHF, utemeljeno zavrnilo.
VSL sodba II Cpg 4/2016Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek16.02.2016pojem potrošnik – pravna oseba – posebna določba v splošnih pogojih poslovanja – posebna pravila v sporih majhne vrednosti – dovoljeni pritožbeni razlogi – izpodbijanje dejanskega stanja – sodba s skrajšano obrazložitvijoDejansko stanje, ki ga ugotovi sodišče prve stopnje, predstavlja neizpodbojno podlago pritožbene odločitve. Višje sodišče zato pritožbenih ugovorov, ki skušajo izpodbiti ugotovljeno dejansko stanje, vsebinsko ne presoja.Pritožba nadalje pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje ravnalo napačno, ko je izdalo sodbo s polno obrazložitvijo (sicer s poukom o pravici do napovedi pritožbe), ne da bi pred tem izdalo sodbo s skrajšano obrazložitvijo. S tem naj bi kršilo pravilo iz 496. člena ZPP. Takšna kršitev lahko predstavlja le relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Sklep II DoR 1/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek15.05.2014predlog za dopustitev revizije – pomembno pravno vprašanje – obstoj sodne prakse - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode – odgovornost proizvajalca – nevarna stvar - napake stvari – nevarne lastnosti stvari – eksplozija pri segrevanju mleka - zavrnitev predloga za dopustitev revizijeVrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
Sodba I Up 316/2002Vrhovno sodiščeUpravni oddelek17.11.2004oglasno sporočilo - ukrep tržnega inšpektorja - začasna prepoved objavljanja reklamnega oglasaOglasno sporočilo ne sme vsebovati takih pretiravanj, ki povprečnemu potrošniku ne omogočajo možnosti preverjanja. Zavajujoča oglasna informacija, ki je v nasprotju z 12. členom ZVPot narekuje inšpekcijskemu organu izrek ukrepa po 73. členu ZVPot, to je začasno prepoved takega oglaševanja blaga.
VSRS Sklep II Ips 263/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.11.2017dopuščena revizija - zamudna sodba - sklepčnost tožbe - rok za vložitev tožbe - pravočasnost tožbe - pogodba o delu - odstop od pogodbe - odgovornost za napake - notifikacija napak - pravica do uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov - prenehanje pravice - prekluzivni rok - uporaba ZVPotV obravnavani zadevi je ključno, ali bi bilo treba pri presoji pravočasnosti tožbe uporabiti določbe ZVPot (tretji odstavek 37c. člena v zvezi z 38. členom), ki določajo daljši prekluzivni jamčevalni rok za stvarne napake. To pa je odvisno od presoje, ali sta tožnika potrošnika po drugem odstavku 1. člena ZVPot. Ker iz tožbe ni razvidno, ali sta tožnika s tožencem podjemno pogodbo glede predelave kombija sklenila za namene izven njune poklicne ali pridobitne dejavnosti, je tožba za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka na tej pravni podlagi zato nesklepčna. Zato sodišče prve stopnje ne bi smelo izdati zamudne sodbe, ampak bi moralo ravnati v skladu s tretjim odstavkom 318. člena ZPP in tožnikoma s sklepom določiti rok za odpravo nesklepčnosti tožbe.sklepčnost tožbe - zamudna sodba - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok - pravica do uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov
VSC sodba in sklep Cp 74/2015Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek11.06.2015odgovornost prodajalca za stvarne napakePotrošnik, ki je pravočasno prodajalca obvestil o napaki na prodani stvari, ima pravico od njega zahtevati, da napako odpravi, vrne del plačanega zneska v sorazmerju z napako, blago z napako zamenja z novim ter vrne plačani znesek.
UPRS sodba U 1422/2001Upravno sodiščeUpravni oddelek06.05.2003označevanje cen - ukrep tržnega inšpektorjaCene blaga oziroma storitev morajo biti v skladu z 2. odstavkom 26. člena ZVPot označene v tolarjih. Označba cen v tolarjih samo v kupoprodajnih pogodbah ne zadošča, temveč je potrebno tudi v ponudbah, katerih sestavni del je cenik, označiti cene v tej valuti. 
Sodba I Up 1458/2004Vrhovno sodiščeUpravni oddelek28.09.2006ukrep tržnega inšpektorja - razprodaja blaga - odstotek znižanja objavljen v razponuČe je odstotek znižanja objavljen v razponu, mora najvišji odstotek znižanja zajemati najmanj eno četrtino vrednosti vsega blaga, ki je na razprodaji.
sodba I U 622/2010Upravno sodiščeUpravni oddelek22.12.2010ukrep tržnega inšpektorja – oglaševanje blaga – oglaševalska sporočila – jezik, ki je potrošnikom lahko razumljiv – prepoved oglaševanja v tujem jezikuPrvostopenjski organ je tožeči stranki zgolj na splošno naložil, da morajo biti oglaševalska sporočila v jeziku, ki je lahko razumljiv. V konkretnem primeru je namreč presodil, da so bile uporabljene besede take, da potrošnikom niso lahko razumljive. Oglaševanje mora biti pri vsakem posameznem izdelku tako, da bi ga lahko vsak potrošnik razumel, ker če je pomen izrazov naveden le ob stenah prodajalne, ob posameznih panojih oziroma blagajni, potem mora potrošnik med nakupom iskati po trgovini, kje je obrazložen pomen posameznih izrazov.
VSL Sodba I Cpg 287/2017Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek19.03.2019odškodnina - odgovornost za izdelek - škoda zaradi zaupanja - pravo, ki ga je treba uporabiti - odgovornost proizvajalca - napaka stvari - rok za uveljavljanje zahtevka - prekluzivni rok - stroški postopka - potrebni stroški - materialni stroški - potni stroški pooblaščenca stranke - pooblaščenec, ki ni odvetnikOdgovornost proizvajalca za izdelke z napako se ne presoja po določbi 155. člena OZ, temveč po določbah ZVPot.
VSC sklep Cp 1283/2006Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek24.05.2007pogodbena kazen - ničnost pogodbenega določilaUgotovitev ničnosti pogodbenega določila je odvisna od dejstev. Stranka mora pravnorelevantna dejstva navajati, če naj jih sodišče upošteva. 
Sodba X Ips 390/2009Vrhovno sodiščeUpravni oddelek04.11.2010zavajajoče oglaševanje – ukrep tržnega inšpektorja - oglaševanje navidezne razprodaje - dvojno označevanje cen - navidezno znižanje cenOglaševanje izdelkov z dvojnim označevanjem cen, pri katerem je pred višjo ceno navedena beseda „namesto“, pod njo pa nova, nižja cena, pri tem pa se predmetni izdelki po višjih cenah, označenih z besedo „namesto“, niso nikoli prodajali, je zavajajoče oglaševanje v smislu določb 12. b člena ZVPot. Takšno oglaševanje zbuja vtis navidezne razprodaje, kar pa lahko vpliva na odločitev potrošnika o nakupu.
UPRS sodba I U 1664/2015Upravno sodiščeUpravni oddelek14.12.2016inšpekcijski postopek – nepremičninsko posredništvo – prepoved opravljanja storitev nepremičninskega posredovanja – nepošteni pogodbeni pogojiPlačilo za posredovanje je plačilo za trud posrednika, ki je uspešno opravil svoj posel. Zavezanka si je s pogodbami o posredovanju izgovorila plačilo za posredovanje v višini 2% + DDV od soglasne pogodbene cene nepremičnine, v nekaterih posameznih primerih pa 1 % + DDV. Višina pogodbene kazni, ki jo je zavezanka določila s pogodbo o posredovanju potrošnikom znaša kar 4% od soglasne prodajne pogodbene cene, kar je še enkrat več oziroma v nekaterih primerih štirikrat toliko, kot bi bila zavezanka od konkretnega naročitelja oziroma potrošnika upravičena terjati za plačila za svoje storitve posredovanja, to pa je nesorazmerno visoko glede na plačilo, ki si ga je izgovorila s pogodbo o posredovanju.Znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank je namreč nedoločen pravni standard, v zvezi s katerim sodišče v upravnem sporu daje določeno polje proste presoje pristojnemu tržnemu inšpektorju, da ta standard izgrajuje na podlagi dobrega poznavanja razmer...
VSL Sodba II Cp 2218/2018Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek25.04.2019prodaja na obroke - izpolnitveni zahtevek - odstop od pogodbeSodbo na podlagi pripoznave (316. člen ZPP) je mogoče izdati le ob izrecnem pripoznanju tožbenega zahtevka, ne pa tudi v primeru, ko je tožena stranka pasivna. Sankcija za primer pasivnosti stranke v pravdnem postopku je, da se štejejo trditve nasprotne stranke za priznane (drugi odstavek 214. člen ZPP). Tožeča stranka od s tožencem sklenjenih pogodb o plačilu že dobavljenega blaga na obroke ni odstopila, temveč zahteva izpolnitev sklenjenih pogodb. Materialnopravna podlaga vtoževane terjatve ni 52. člen ZVPot, pač pa sta to sklenjeni pogodbi in določila OZ o dolžnosti izpolnitve obveznosti – 9. člen in prvi odstavek 239. člena OZ.
Sodba X Ips 361/2005Vrhovno sodiščeUpravni oddelek04.09.2008inšpekcijski postopek – ustavitev postopkaInšpekcijski postopek je postopek, ki se uvede po uradni dolžnosti in pristojni organ mora postopek ustaviti, če ugotovi, da ni (več) potrebe ali pogojev za nadaljevanje postopka.
sodba IV U 201/2011Upravno sodiščeUpravni oddelek09.03.2012ukrep tržnega inšpektorja - stvarna napaka - zahtevek za odpravo napake - neizpolnitev pogodbeDne 10. 3. 2010 uveljavljane nepravilnosti skladno z načelom proste presoje dokazov niso dokazane, poleg tega pa tožnica v tem delu ni ravnala po postopku, predvidenem v določbi 39. člena ZVPot, kar pomeni, da posledično niso bili izpolnjeni pogoji za izrek inšpekcijskega ukrepa po določbi 71. člena ZVPot. Ti pogoji niso izpolnjeni niti v delu tožničinega zahtevka z dne 10. 3. 2010, ki se nanaša na zahtevo za dokončanje del (izpolnitev pogodbe), saj je po določbah ZVPot mogoče uveljavljati varstvo le v primeru izpolnitve z napako, zahtevka, ki se nanaša na neizpolnitev pogodbe, pa tožnica v upravnem postopku ne more uveljavljati.
Sodba X Ips 1784/2006Vrhovno sodiščeUpravni oddelek19.11.2009zavajajoče oglaševanje – ukrep tržnega inšpektorja – oglaševanje prodaje zbirke – sklepanje pogodbe na daljavoIz oglaševanja zbirke, ki jo potrošnik prejema ločeno po poštnih paketih, mora biti jasno razvidno število vseh paketov, cena posameznega paketa ter cena celotne zbirke. Če ti podatki iz oglaševalskega gradiva niso znani, gre za zavajajoče oglaševanje, saj je potrošnik lahko preslepljen z nizko ceno posameznih paketov.
UPRS Sodba I U 1117/2020-9Upravno sodiščeUpravni oddelek06.05.2021ukrep tržnega inšpektorja - stvarna pristojnost tržnega inšpektorja - varstvo potrošnikov - nepošten pogodbeni pogojIz izpodbijane odločbe izhaja, da jo je tržni inšpektor izdal na podlagi 23. člena ZVPot, kar upoštevaje citirane določbe prepisov po presoji sodišča pomeni, da jo je izdal v okviru svoje stvarne pristojnosti. Tega ne spremeni dejstvo, da po prvem odstavku 421. člena EZ-1 Agencija nadzira izvajanje določb tega zakona s področja trga z elektriko in zemeljskim plinom ter na njegovi podlagi izdanih predpisov in splošnih aktov, razen v primerih, ki po tem zakonu spadajo v pristojnost posameznih pristojnih inšpekcij. V obravnavani zadevi namreč ne gre za nadzor nad izvajanjem določb EZ-1 s področja trga z elektriko in zemeljskim plinom, poleg tega pa tožnica zmotno meni, da določbi desetega odstavka 48. in 172. člena EZ-1 izključujeta pristojnost tržnega inšpektorata, da nadzira izvajanje predpisov s področja trgovine in varstva potrošnikov, v tem primeru ZVPot. Glede na navedeno je po presoji sodišča utemeljen...
VSRS Sklep II Ips 12/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek27.02.2020prodajna pogodba - nakup rabljenega vozila - kritni kup - stvarne napake - notifikacijska dolžnost - primeren dodatni rok - odprava napak s strani kupca - odprava napak na lastne stroške - menjava motorja - nesorazmernost stroškov - pavšalni ugovor - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave - sodba presenečenja - dopuščena revizijaOb analogni uporabi tretjega odstavka 639. člena OZ ima kupec pri prodajni pogodbi pravico odpraviti napako na stroške prodajalca, če prodajalec v primernem roku te napake ne odpravi sam. To lahko kupec stori le, če je poprej pustil prodajalcu primeren dodaten rok, da napako sam odpravi. Ni pa mu dolžan pustiti dodatnega roka za odpravo napake, če mu je prodajalec po obvestilu o napakah sporočil, da je ne bo odpravil, ali če iz okoliščin danega primera očitno izhaja, da je prodajalec niti v dodatnem roku ne bo mogel odpraviti. Sodišče na vprašanje morebitne nesorazmernosti stroška kritnega kupa napram plačani kupnini ne pazi po uradni dolžnosti, ampak le na ugovor prodajalca. Zgolj pavšalno prerekanje višini tožbenega zahtevka ne zadošča. Zato tudi pritožbeno sodišče v konkretnem primeru, ko takega ugovora niti na prvi stopnji niti v pritožbi ni bilo in sodišče prve stopnje tega v postopku sploh ni ugotavljalo, nesorazmernosti ne more ugotoviti sámo zgolj v...
VSRS sklep II DoR 51/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek16.07.2015dopuščena revizija - pogodba o finančnem leasingu - odkup predmeta leasinga - pogodba o prodaji na obroke - pogodbeno določena odškodnina - varstvo potrošnikov - uporaba določb ZVPot in ZORRevizija je bila dopuščena glede pravnih vprašanj, ali za pogodbo o finančnem leasingu z opcijo odkupa predmeta leasinga, kot je opredeljena v konkretnem primeru, veljajo (tudi) določbe ZOR in ZVPot o prodaji na obroke in pravne narave dogovora o vnaprej pogodbeno fiksno določeni odškodnini v znesku šestih obrokov leasinga ter njegove dopustnosti.
VSL sodba I Cp 1440/2007Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek14.03.2007garancija za brezhibno delovanje stvariDoločba 19. člena ZVPot je kogentne narave, vendar pa njena kogentnost ni določena v takšnem smislu kot to v pritožbi razloguje tožeča stranka. Pogodbenima strankama onemogoča le, da se ob sklenitvi dogovora o garanciji za brezhibno delovanje stvari glede stroškov zamenjave ali popravila stvari dogovorita drugače kot predpisuje 19. člen ZVPot, zlasti ne v škodo kupca. Njen pomen pa ni v tem, da garancijski upravičenec potem, ko je obveznost proizvajalca iz garancijske pogodbe že nastala in zapadla, s to pravico ne more razpolagati po svoji volji. Drugačnega zaključka ne terja niti določba 11. odst. 1. člena ZVPot, v kateri je določeno, da pravic, ki pripadajo potrošniku po tem zakonu, s pogodbo ni mogoče omejiti ali izključiti. Iz 1. odst. 1. člena ZVPot namreč izhaja, da se določbe ZVPot nanašajo le na pravice potrošnikov pri...
Sodba IV Ips 41/2006Vrhovno sodiščeKazenski oddelek16.02.2007postopek o prekršku - zahteva za sodno varstvo - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - nepopolna ugotovitev dejanskega stanjaV postopku z zahtevo za sodno varstvo sodišče dejansko stanje presoja le v okviru navedb zahteve za sodno varstvo in ne po uradni dolžnosti.
VSL sklep I Cp 3201/2014Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek18.02.2015jamčevanje za napake – odgovornost proizvajalca (uvoznika) – pasivna legitimacija proizvajalcaTožnik je imel v tem pogledu položaj potrošnika, toženo stranko pa se je v smislu določil ZVPot štelo kot proizvajalca (kot uvoznika strešne kritine). Toženka bi bila zato odgovorna za škodo, če jo je povzročil izdelek z napako, že po določbah ZVPot (9. člen), ne glede na to, da med pravdnima strankama tedaj ni bilo nobenega pogodbenega razmerja.
sodba I U 1354/2013Upravno sodiščeUpravni oddelek30.01.2014ukrep tržnega inšpektorja – označevanje cen – prodajna cenaPonujanje blaga po maloprodajni ceni in izračunom za gotovino po presoji sodišča ne pomeni, da sta za to blago določeni dve prodajni ceni, saj toženka sama ugotavlja, da je cena z oznako „izračun za gotovino“ 5 % nižja od prikazane maloprodajne cene. Gre torej za znižano ceno zaradi plačila blaga v gotovini. Kot prodajne cene ni mogoče šteti oznake „priporočena cena dobavitelja“, saj med strankami ni sporno, da tožnica blaga s to oznako po tej ceni ne prodaja.
VSRS sodba II Ips 68/2012Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.09.2014prodajna pogodba - pogodba o prodaji nepremičnine - stanovanje - stvarne napake - jamčevanje za stvarne napake - odgovornost prodajalca - znižanje kupnine - tožbeni zahtevek za znižanje kupnine - oblikovalna tožba - oblikovalni tožbeni zahtevek - dajatveni tožbeni zahtevek - povrnitev škode - odškodnina - trditvena podlaga - trditveno breme - varstvo potrošnikov - pravica do znižanja kupnine po OZ - pravica do znižanja kupnine ZVPotZVPot pravnih posledic stvarnih napak na nepremičninah ne ureja, uporabiti je treba OZ.
VSL sodba in sklep II Cp 3752/2011Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek24.01.2012obresti od predplačila – varstvo potrošnikov – javni nepremičninski skladDoločba 91. člena ZVKSES ne izključuje uporabe 41. člena ZVPot.
VSL sodba II Cp 988/2013Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek12.06.2013obresti od avansa – načelo začasne izpolnitveDoločba 19. člena ZVKSES ne izključuje uporabe 41. člena ZVPot.
Sodba II Ips 1001/2008Vrhovno sodiščeCivilni oddelek17.05.2012potrošniška prodajna pogodba – garancija za brezhibno delovanje stvari – obvezna garancija – razveza pogodbe – zahteva za zamenjavo stvari – nepomembna napaka – klikanje sklopkeTožnikov avtomobil nedvomno ima hibo, pomanjkljivost. Vendar sodeč po dejanskih ugotovitvah nižjih sodišč ta ni takšne narave, da bi lahko imela za posledico odstop od prodajne pogodbe in kondikcijo plačane kupnine. Dejstvo, da zaradi pokanja oziroma klikanja sklopke ne trpita ne uporabnost ne varnost avtomobila in je sporno vozilo mogoče brez težav uporabljati v skladu z njegovim namenom, razkriva, da gre za malenkostno, nepomembno napako oziroma neskladje s pogodbo. Tovrstne napake pa v skladu z načelom de minimis non curat lex kljub eventualnim nevšečnostim, ki jih utegnejo povzročiti, nimajo vpliva ne na veljavnost prodajne pogodbe ne na zahtevke, ki bi temeljili na njeni razvezi.
VSL sodba II Cp 1297/2013Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek06.11.2013pogodba o organiziranju potovanja - sprememba potovanja - izjemne okoliščine - ničnost pogodbeNorma, ki določa, da organizator potovanja nosi vse stroške, ki nastanejo zaradi spremembe potovanja kot posledice izrednih okoliščin, ki jih ni bilo moč pričakovati ali se jim izogniti oz. jih odvrniti, je kogentna (prisilna).
VSL sodba I Cp 406/2016Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek31.05.2016odsotnost z naroka – opravičilo – obrazec – kreditna pogodba – zamudne obresti – oderuške obresti – odstop terjatve – odstop od pogodbeKar je tožena stranka prejela na podlagi delno ničnega določila o obrestih, mora vrniti.

Izberi vse|Izvozi izbrane