Sklep VIII Ips 168/99

Jedro

Pravica do stavke je ustavna pravica in v skladu z določbo 1.d točke 8. člena mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah pravica, ki jo ima delavec v skladu z zakonom. Gre za pomembno delavčevo pravico, ki je lahko omejena samo z zakonom. Zato je nezakonitost stavke možno ugotoviti samo, če je bila izvedena v nasprotju z zakonskimi normami, kar je treba ugotavljati za vsak primer posebej. Materialno pravo je mogoče uporabiti šele, ko so razčiščena vsa dejanska vprašanja, saj bi bila sicer odločitev v nasprotju s sprejetimi normami. V spornem primeru bi bila stavka nezakonita, če bi se ugotovilo, da so stavkajoči delavci preprečevali delo drugim delavcem. Za tako ugotovitev, ki je po določbah drugega odstavka 5. člena zakona o stavki potrebna za odločitev, pa je potrebno izvesti bistvene dokaze in ugotoviti vsa odločilna dejstva.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z obravnavano sodbo ugodilo zahtevku predlagatelja in ugotovilo, da stavka, ki jo je organiziral in izvedel udeleženec 12.3.1996, ni bila zakonita.

Drugostopenjsko sodišče je pritožbi udeleženca ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugotovilo, da zahtevek ni utemeljen in ga je zato zavrnilo.

Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je predlagatelj vložil pravočasno revizijo iz revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da je sodišče zmotno uporabilo določbe drugega odstavka 5. člena zakona o stavki. Stavkajoči delavci niso samo nehali opravljati svoje delo, temveč so prekinili dostop do računalnika drugim delavcem in jim s tem preprečili delo. Pri tem omogočanje dostopa do podatkov ni bilo njihovo delo, saj stavkajoči delavci računalnik le oskrbujejo, uporabljajo pa ga drugi delavci predlagatelja. Ugotovitev, da so s svojim ravnanjem samo preprečili morebitno škodo na računalniku, nima podlage v dejanskem stanju. To pa pomeni, da so stavkajoči delavci tudi delavcem, ki niso stavkali, preprečevali, da bi delali, zato je bila stavka nezakonita. Predlagal je, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in spremeni izpodbijano sodbo tako, da pritožbo nasprotnega udeleženca zavrne.

Revizija je bila v skladu z določbo 390. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 35/91 in Uradni list RS, št. 55/92 in 19/94) vročena nasprotni stranki in stranskemu intervenientu, ki na revizijo nista odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija je utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Zato revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava (386. člen ZPP).

Pri preizkusu izpodbijane sodbe revizijsko sodišče kršitve iz 10. točke prvega odstavka 354. člena ZPP ni ugotovilo. Ker revizija bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ni uveljavljala, revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tej smeri ni dodatno preizkušalo.

Odločitev je odvisna od ugotovitve dejanskega stanja in uporabe materialnega prava, saj je treba ugotoviti, kakšno delo bi morali opravljati delavci, ki so stavkali, in če so delavci, ki so sodelovali v stavki, drugim delavcem, ki v njej niso sodelovali, preprečevali da bi delali. Kaj pomeni "preprečevali, da bi delali" je poleg dejanskega vprašanja lahko tudi pravni standard, kar pomeni meterialno pravno vprašanje, tega pa revizijsko sodišče preizkuša po uradni dolžnosti.

Po določbi tretjega odstavka 385. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v delu, v katerem se revizija nanaša na ugotovitev dejanskega stanja, ni preizkušalo.

Predlagatelj je v reviziji uveljavljal revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava, na kar pazi revizijsko sodišče tudi po uradni dolžnosti. Revizijsko sodišče ugotavlja, da je ta revizijski razlog podan. Samo na podlagi dejanskega stanja, ki ga je (deloma drugače kot sodišče prve stopnje) ugotovilo sodišče druge stopnje v izpodbijani sodbi, in na katerega je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 385. člena ZPP), bi lahko bil pravilen zaključek, da je bila stavka zakonita. Če bi sodišče lahko prišlo do zaključka, da so delavci, ki se stavke niso udeležili, lahko opravljali vsa dela, ki niso bila vezana na delo stavkajočih delavcev, bi to pomenilo, da jim stavkajoči delavci niso preprečevali delati, s tem pa niso kršili določbe drugega odstavka 5. člena zakona o stavki (Uradni list SFRJ, št. 23/91 v zvezi z Odlokom, Uradni list RS, št. 22/91, v nadaljevanju:ZS). Ta določa, da stavkovni odbor in delavci, ki sodelujejo v stavki, ne smejo delavcem, ki ne sodelujejo v njej, preprečevati, da bi delali. Vendar za tak zaključek ni zadostne dokazne podlage. Sodišče v izpodbijani sodbi ni razmejilo, kaj v konkretnem primeru pomeni "svoje delo" za stavkajoče oziroma nestavkajoče delavce in katera naj bi bila dela vezana na delo stavkajočih delavcev. Tako niso razčiščena vprašanja, kakšna je dejavnost predlagatelja, kakšna dela opravljajo stavkajoči delavci, če, koliko in na kakšen način so bili pri delu zaradi stavke ovirani ostali delavci, ali so stavkajoči delavci z izključitvijo računalnika res samo prekinili svoje delo, kaj pomeni prekinitev gibanja podatkov in kaj predstavlja delo "kontrola centralnega računalnika". Iz dokazov izhaja, da deluje normalno računalnik 24 ur in da se lahko z njim dela tudi, če v računskem centru ni nikogar. To lahko pomeni, da ustavitev računalnika ni povzročila samo prenehanja dela stavkajočih delavcev, ampak bi lahko pomenila tudi poseg v delo drugih delavcev oziroma preprečitev njihovega opravljanja dela. To pa pomeni, da je sodišče preuranjeno napravilo zaključke o pravnem standardu brez ustrezne dejanske podlage, ker pač za odločitev pomembno dejansko stanje ni bilo ugotavljano.

Pravica do stavke je ustavna pravica (77. člen Ustave Republike Slovenije) in v skladu z določbo 1.d točke 8. člena mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (Uradni list SFRJ, št. 7/71, Akt o notifikaciji nasledstva, Mednarodne pogodbe, Uradni list RS, št. 9/92) pravica, ki jo ima delavec v skladu z zakonom. Gre za pomembno delavčevo pravico, ki je lahko omejena samo z zakonom (enako Evropska socialna listina, 4. odstavek 6. člena v zvezi z G členom - Uradni list RS, Mednarodne pogodbe, št. 7/99). Zato je nezakonitost stavke možno ugotoviti samo, če je bila izvedena v nasprotju z zakonskimi normami, kar je treba ugotavljati za vsak primer posebej. Materialno pravo je mogoče uporabiti šele, ko so razčiščena vsa dejanska vprašanja, saj bi bila sicer odločitev v nasprotju s sprejetimi normami. V spornem primeru bi bila stavka nezakonita, če bi se ugotovilo, da so stavkajoči delavci preprečevali delo drugim delavcem. Za tako ugotovitev, ki je po določbah drugega odstavka 5. člena zakona o stavki potrebna za odločitev, pa je potrebno izvesti bistvene dokaze in ugotoviti vsa odločilna dejstva.

Zato je revizijsko sodišče reviziji ugodilo v skladu z določbo drugega odstavka 395. člena ZPP in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Določbe ZPP in ZS je sodišče uporabilo smiselno kot predpisa Republike Slovenije na podlagi prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/1/94).

Datum zadnje spremembe:

24.09.2014

Podobni dokumenti:

• Sklep VIII Ips 44/97
• Sodba VIII Ips 48/2003
• Sklep VIII Ips 47/97