<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL sklep I Cp 1783/2012
ECLI:SI:VSLJ:2012:I.CP.1783.2012

Evidenčna številka:VSL0071902
Datum odločbe:27.06.2012
Področje:ZAVAROVANJE TERJATEV
Institut:regulacijska začasna odredba - težko nadomestljiva škoda - neznatna škoda

Jedro

O tem, da bi toženca s predlagano začasno odredbo pretrpela le neznatno škodo, ni mogoče govoriti. Toženca zemljišče obdelujeta – pridobivata seno za živino, zato opustitev takšne dejavnosti, zanju ne pomeni le neznatne škode.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru ugodi, sklep o začasni odredbi razveljavi, predlog za izdajo začasne odredbe za zavrne.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor tožene stranke zoper sklep o začasni odredbi z dne 15. 3. 2012, s katero je tožencema prepovedalo, od dneva izdaje začasne odredbe, vsakršen poseg v parceli št. 393/1 in št. 414, obe k.o. x., še zlasti pa sejanje, sajenje, oranje, košenje ali kakršnokoli drugačno obdelavo zemljišč in odredilo, da se v primeru nespoštovanja odredbe, vsakemu od njiju izreče denarna kazen v znesku 100,00 EUR, pri čemer ugovor ne zadrži izvršitve, začasna odredba pa velja do pravnomočnosti sodbe v tem pravdnem postopku.

2.Zoper sklep sta toženca vložila pravočasno pritožbo „iz vseh pritožbenih razlogov“ in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da sklep o začasni odredbi razveljavi, predlog za začasno odredbo pa zavrne, s stroškovno posledico. Navajata, da sta že v ugovoru jasno navedla, da imata, pred tem pa njun pravni prednik, sporni parceli v dobroverni posesti že od leta 1978, ko jim je bilo zemljišče vrnjeno v naravi. Njihov pravni prednik, L. D., je parceli kupil že s kupno pogodbo z dne 14. 4. 1936, z arondacijo sta jim bili odvzeti, kasneje, kot rečeno leta 1978, pa vrnjeni v naravi in prepuščeni v posest. Pri tem zemljiškoknjižno stanje ni bilo urejeno, čeprav je takratna Kmetijska zadruga Cerknica to obljubila. Zemljiškoknjižno stanje tako ni odločilno. Toženca sta že v letu 2004, ko sta ugotovila, da prepis parcel ni bil urejen, tožečo stranko pozvala na sporazumno ureditev zadeve. Tožeča stranka ni ves čas storila ničesar, da bi se zadeva uredila, niti ni pokazala najmanjšega zanimanja za zemljišče. S svojimi opustitvenimi dejanji je tako pokazala, da ve, da zemljišči nista njeni. Tudi pred tem, že od leta 1978, ni nihče zahteval opustitve posesti. Verjetnosti terjatve tožeča stranka tako ni izkazala, pa tudi ne ostalih pogojev za izdajo začasne odredbe. Sodišče je v celoti sledilo nedokazanim navedbam tožeče stranke, da bi bila brez začasne odredbe uveljavitev njene terjatve onemogočena „saj ne sodišče ne tožeča stranka nista seznanjena z načrti novega zakupnika teh zemljišč“. Tožeča stranka niti ni predložila zakupne pogodbe. Novi zakupnik tudi sicer v lanskem letu ni upravljal z nepremičnino, zato ne vzdržijo navedbe sodišča, da bi tožeči stranki s tem, ko ne bi mogla izročiti spornega zemljišča zakupniku, nastala nepopravljiva škoda. Sodišče ne upošteva dejstva, da sta toženca v zemljišče vložila veliko, škoda, ki bi jo utrpela ni samo v nakupu sena za živino, ampak pomeni tudi izgubo vsega, kar sta vlagala v zemljišče vse od leta 1978 dalje. Morebitni pravdni postopki zakupnika do tožeče stranke niso gotovi, so le domneva.

3.Pritožba je utemeljena.

4.V skladu z 273. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ izda sodišče za zavarovanje nedenarne terjatve le takšno začasno odredbo, s katero se doseže namen zavarovanja. Pri tem mora upnik verjetno izkazati obstoj svoje terjatve (ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala) ter eno od predpostavk, ki jih za zavarovanje terjatve določa drugi odstavek 272. člena ZIZ. V konkretnem primeru je zemljiškoknjižno stanje jasno, sporni parceli sta last tožeče stranke, nesporno pa jih imata v posesti toženca. Njuna zatrjevanja o priposestvovanju parcel so, glede na jasnost določb sporazuma z dne 23. 7. 1980 (priloga A11), zaenkrat manj verjetna. Tožeča stranka je torej izkazala prvo predpostavko za izdajo začasne odredbe – verjetnost terjatve (prvi odstavek 272. člena ZIZ). Po mnenju pritožbenega sodišča pa ni izkazala, da bo s predlagano začasno odredbo dosegla namen zavarovanja (ki je zagotovitev možnosti morebitne kasnejše izvršbe, v določenih primerih pa tudi začasna ureditev spornega pravnega razmerja) oziroma ni izkazala predpostavk iz drugega odstavka 272. člena ZIZ.

5.Tožeča stranka (med drugim) s tožbo od tožencev zahteva izročitev v posest parceli št. 393/1 in št. 414 obe k.o. X. in opustitev vseh nadaljnjih posegov v navedeni nepremičnini, v 15-ih dneh. S predlagano začasno odredbo - s prepovedjo tožencema vsakršnih posegov v obe parceli, še zlasti pa sejanja, sajenja, oranja ali košnje, ni mogoče zavarovati terjatve na izročitev parcel v posest, s takšno začasno odredbo tožeča stranka ne more doseči namena zavarovanja. Tudi če toženca na parcelah sadita, sejeta ali orjeta, to na možnost morebitne kasnejše izvršbe za izročitev teh parcel v posest tožeči stranki, ne more vplivati.

6.Vsebina predlagane začasne odredbe, da se tožencema prepoveduje, od dneva izdaje začasne odredbe, vsakršen poseg v sporni parceli, še zlasti pa sejanje, sajenje, oranje, košenje ali kakršnakoli drugačna obdelava zemljišč, se pokriva s tožbenim zahtevkom na opustitev nadaljnih poseganj v sporne nepremičnine. Z začasno odredbo torej tožeča stranka predlaga začasno ureditev spornega razmerja, kar je namen ureditvene (regulacijske) začasne odredbe. Takšne začasne odredbe so glede na razloge sklepa Ustavnega sodišča RS Up 275/1997 in glede na sodno prakso, dovoljene le izjemoma. Celovito je zato potrebno oceniti relevantne okoliščine tako na strani tožeče kot tožene stranke. O tem, da bi toženca s predlagano odredbo pretrpela le neznatno škodo (tretji odstavek 370. člena v zvezi s tretjim odstavkom 272. člena ZIZ), ni mogoče govoriti. Toženca zemljišče obdelujeta – pridobivata seno za živino, zato opustitev takšne dejavnosti, zanju ne pomeni le neznatne škode. Tožeča stranka mora torej izkazati nevarnost, da bo uveljavitev terjatve brez izdaje začasne odredbe onemogočena ali precej otežena ali da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode. Hipotetično dejstvo, da bo morda zakupnik postavil zahtevek na izročitev nepremičnin, ne more pomeniti ne enega ne drugega, pri čemer velja že povedano – s predlagano začasno odredbo ni mogoče zavarovati zahtevka na izročitev nepremičnine v posest. Tudi ni jasno, v čem bi bila nenadomestljiva škoda za tožečo stranko, če toženca ne bi takoj prenehala z obdelavo spornih zemljišč. Kaj konkretnega v zvezi s tem tožeča stranka ni zatrjevala, razen, kot rečeno, nerelevantnih okoliščin v zvezi z morebitnim zahtevkom zakupnika na izročitev nepremičnin v posest. Upoštevaje navedeno, predvsem dejstvo, da tožeči stranki ni uspelo izkazati takšnih relevantnih okoliščin, ki bi narekovale začasno ureditev spornega razmerja, pritožbeno sodišče ocenjuje, da tudi izdaja regulacijske začasne odredbe, v zavarovanje tožbenega zahtevka na opustitev poseganja v sporne nepremičnine, ni utemeljena.

7.Glede na vse povedano je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep ustrezno spremenilo (3. točka 365. člena ZPP).

8.Stroške postopka v zvezi z izdajo začasne odredbe, tudi pritožbene, bo upoštevalo sodišče prve stopnje pri izdaji končne odločbe.


Zveza:

ZIZ člen 272, 272/2, 272/3, 273.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
16.10.2012

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDQ3MjMw