VSRS Sodba VIII Ips 52/2019

Jedro

Delodajalec mora v primeru spremembe kataloga delovnih mest v kolektivni pogodbi (kot v konkretnem primeru v plačni podskupini C3 - Policija) notranjo strukturo delovnih mest uskladiti s spremembami, torej prilagoditi svoje splošne notranje akte, kot tudi delovna mesta na individualni ravni. Glede slednjega je bil v Stavkovnem sporazumu izrecno dogovorjen način izvedbe - t.j. z izdajo individualnih delovno pravnih aktov. Toženka je zato z izpodbijanim sklepom (ki predstavlja posamični delovno pravni akt) veljavno, v skladu z dogovorom in danim pooblastilom, uskladila naziv tožnikovega delovnega mesta.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklep Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja z dne 14. 12. 2016 v točki 2 in sklep toženke z dne 6. 9. 2016. Odločilo je, da je toženka dolžna tožnika na delovnem mestu policijski inšpektor v nazivu policijski inšpektor II od 6. 9. 2016 uvrstiti v 35. plačni razred, mu za čas od 6. 9. 2016 do 30. 11. 2016 obračunati in izplačati razliko med plačo 33. plačnega razreda in dejansko izplačano plačo 32. plačnega razreda, za čas od 1. 12. 2016 pa razliko med plačo 35. plačnega razreda in dejansko izplačano plačo 34. plačnega razreda, vse s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zavrnilo je višji tožbeni zahtevek, in sicer za uvrstitev v 35. plačni razred za čas od 23. 7. 2016 do 5. 9. 2016 ter za obračun in izplačilo razlike med plačo 33. plačnega razreda in dejansko izplačano plačo 32. plačnega razreda, s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sklenilo je, da je za odločanje o tožbi s tožbenim zahtevkom za razveljavitev odločbe z dne 6. 9. 2016 in sklepa Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja z dne 14. 12. 2016 v točki 1 pristojno Upravno sodišče Republike Slovenije.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke ugodilo in odločbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. Pritožbo tožnika je zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije, ki mu je Vrhovno sodišče s sklepom VIII DoR 38/2019 z dne 2. 4. 2019 ugodilo in revizijo dopustilo glede vprašanja, ali lahko delodajalec javnega uslužbenca premesti na novo delovno mesto le na podlagi in po postopku iz 149. in 150. člena Zakona o javnih uslužbencih (Ur. l. RS, št. 63/07 s spremembami, v nadaljevanju ZJU).

4. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da se pogodba o zaposlitvi javnega uslužbenca ne more spremeniti na podlagi stavkovnega sporazuma, spremembe kolektivne pogodbe ali spremembe podzakonskega predpisa, saj ZJU kaj takega ne določa. ZJU v šestem odstavku 53. člena določa, da takšne spremembe predpisov ne vplivajo na pravice in obveznosti javnega uslužbenca, določene s pogodbo o zaposlitvi, če se pogodba o zaposlitvi ne spremeni. Toženka bi s tožnikom morala skleniti aneks k pogodbi o zaposlitvi oziroma ga premestiti zaradi delovnih potreb, kar je urejeno v 149. in 150. členu ZJU, vendar tega ni storila. Sodišče druge stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je navedlo, da v konkretnem primeru ne gre za klasično prerazporeditev zaradi delovnih potreb ter da zato ni treba izpeljati postopka po 149. in 150. členu ZJU. Sprememba delovnega mesta je ob upoštevanju pogodbene narave delovnih razmerij mogoča le na podlagi XX. poglavja ZJU, ki ureja premestitve, ne pa na drugi nedoločeni pravni podlagi.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (UPB, Ur. l. RS št. 73/07 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišč druge in prve stopnje izhaja, da:

− je bil tožnik pri toženki zaposlen na delovnem mestu policijski inšpektor, in sicer v Generalni policijski upravi (v nadaljevanju GPU), na ...,

− toženka je s sklepom z dne 6. 9. 2016, ki ga tožnik izpodbija v tem sporu, odločila, da bo od 6. 9. 2016 delo opravljal na delovnem mestu policijski inšpektor GPU. V obrazložitvi sklepa se je sklicevala na določila Stavkovnega sporazuma¹ in izvedbene pravne akte, s katerimi so bila določena nova poimenovanja in šifre delovnih mest, posamezna delovna mesta pa so bila uvrščena v višje izhodiščne plačne razrede.

Tožnik meni, da je sklep nezakonit, ker toženka spremembe delovnega mesta ni izvedla v skladu z določili 149. in 150. člena ZJU o premestitvah javnih uslužbencev.

8. Iz dejanskih ugotovitev sodišč nižjih stopenj izhaja, da je Vlada RS po večmesečni stavki policistov 2. 6. 2016 s Policijskim sindikatom Slovenije in Sindikatom Policistov Slovenije sklenila Stavkovni sporazum, s katerim so bila na novo določena delovna mesta oziroma plačni razredi v plačni podskupini C3 (Policija)². V zvezi z delovnim mestom, ki ga je zasedal tožnik (policijski inšpektor), je bilo dogovorjeno, da se katalogu doda delovno mesto policijski inšpektor GPU, na katero se razporedijo javni uslužbenci, ki zasedajo delovna mesta policijski inšpektor znotraj GPU ter da se tako loči med delovnimi mesti policijski inšpektor, ki so sistemizirana izven GPU (policijski inšpektor) in delovnimi mesti policijski inšpektor, sistemiziranimi znotraj GPU (policijski inšpektor GPU). Izhodiščni plačni razred za slednje je (glede na prejšnje delovno mesto policijski inšpektor) ostal nespremenjen. Glede izvedbe Stavkovnega sporazuma na individualni ravni je bilo dogovorjeno, da bo Ministrstvo za notranje zadeve sprejelo nov akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest in zaposlenim izdalo individualne delovno pravne akte (peti odstavek točke I Stavkovnega sporazuma).

9. Vlada RS ter pristojno ministrstvo sta ravnali v skladu s sprejetimi zavezami. Na podlagi Stavkovnega sporazuma je bil sklenjen Aneks št. 2 h Kolektivni pogodbi za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti³, v katerem je bila spremenjena tabela delovnih mest in nazivov plačne podskupine C3 (Policija) ter njihove uvrstitve v plačne razrede (2. člen). Hkrati je Vlada RS sprejela spremembo Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih⁴, s katero je spremenila poglavje IV. - uradniška delovna mesta in nazivi plačne podskupine C3 - Policija. Na podlagi navedenih aktov je Ministrstvo za notranje zadeve sprejelo Akt o spremembah in dopolnitvah Akta o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v Policiji. V Sektorju, kjer je delo opravljal tožnik, je bilo ukinjeno delovno mesto policijski inšpektor s šifro C037004 in sistemizirano delovno mesto policijski inšpektor GPU s šifro C037030. Tožniku je bil na tej podlagi izdan individualni delovno pravni akt (izpodbijani sklep), s katerim je bilo določeno, da bo delo od 6. 9. 2016 dalje opravljal na delovnem mestu policijski inšpektor GPU.

10. Na podlagi 147. in 149. člena ZJU se javni uslužbenec premesti na drugo delovno mesto s soglasjem oziroma na lastno željo (s sklenitvijo aneksa k pogodbi o zaposlitvi) ali brez soglasja zaradi delovnih potreb (s sklepom). Premestitev javnega uslužbenca zaradi delovnih potreb (149. člen ZJU) se izvede tako, da se javni uslužbenec premesti na prosto uradniško delovno mesto oziroma strokovno-tehnično delovno mesto pri istem ali drugem organu, če:

− so podani poslovni razlogi;

− je ugotovljeno, da je javni uslužbenec nesposoben za svoje delovno mesto;

− predstojnik oceni, da je mogoče na ta način zagotoviti učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa;

− se trajno spremeni obseg dela ali racionalizirajo delovni postopki in javni uslužbenec nima več polne delovne obremenitve in

− v drugih primerih, ki jih določa zakon.

11. Pravilno je stališče sodišča druge stopnje, da 149. člen ZJU, ki določa razloge za premestitev zaradi delovnih potreb in 150. člen ZJU, ki ureja postopek premestitve, nista relevantna za ta spor. V konkretnem primeru ne gre premestitev zaradi razlogov, določenih v prvem odstavku 149. člena ZJU. Gre zgolj za spremembo naziva tožnikovega delovnega mesta (policijskim inšpektorjem, ki so delo opravljali v okviru GPU je bil določen nov naziv delovnega mesta - policijski inšpektor GPU) oziroma za uskladitev z novim katalogom delovnih mest v Policiji, ki je bil dogovorjen s Stavkovnim sporazumom ter implementiran v Kolektivno pogodbo za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti ter podzakonske akte, pri čemer se opis delovnega mesta oziroma narava dela tožnika ni v ničemer spremenila. Dosedanje delovno mesto policijski inšpektor se je le preimenovalo v policijski inšpektor GPU.

12. Kot izhaja iz petega odstavka 7. člena ZSPJS mora biti akt o sistemizaciji delovnih mest uporabnika proračuna usklajen z veljavnim katalogom delovnih mest, določenim v zakonu, kolektivni pogodbi ter podzakonskih predpisih. To pomeni, da mora delodajalec v primeru spremembe kataloga delovnih mest v kolektivni pogodbi (kot v konkretnem primeru v plačni podskupini C3 - Policija) notranjo strukturo delovnih mest uskladiti s spremembami, torej prilagoditi svoje splošne notranje akte, kot tudi delovna mesta na individualni ravni. Glede slednjega je bil v Stavkovnem sporazumu izrecno dogovorjen način izvedbe - t.j. z izdajo individualnih delovno pravnih aktov. Toženka je zato z izpodbijanim sklepom (ki predstavlja posamični delovno pravni akt) veljavno, v skladu z dogovorom in danim pooblastilom, uskladila naziv tožnikovega delovnega mesta. Glede na dejanske ugotovitve, da se je delovno mesto inšpektor po Stavkovnem sporazumu ločilo na delovno mesto inšpektor znotraj GPU in izven GPU, tožnik pa je bil do tedaj zaposlen znotraj GPU, je toženka tožniku tudi pravilno določila, da bo delo še naprej opravljal na delovnem mestu policijski inšpektor GPU. Z izpodbijanim sklepom ga ni premestila na drugo delovno mesto, pač pa je z njim le v skladu z zakonom prilagodila obstoječe stanje spremembam, ki so bile dogovorjene v Stavkovnemu sporazumu (odgovor na dopuščeno vprašanje). Sprememba naziva ob sicer nespremenjeni vsebini dela zato ni pomenila spremembe delovnega mesta.

13. Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

14. Vrhovno sodišče je v senatu, navedenem v uvodu sklepa, odločitev sprejelo soglasno.

-------------------------------
¹ Ur. l. RS, št. 40/2016.
² Kot izhaja iz priloge I Stavkovnega sporazuma, je bila bistvena sprememba uvrstitev delovnih mest policistov v višje izhodiščne plačne razrede (večine, ne pa vseh), kot tudi preimenovanje določenih delovnih mest.
³ Ur. l RS, št. 51/2016, Aneks št. 2 h KPDU.
⁴ Ur. l. RS, št. 58/2003 s spremembami, v nadaljevanju Uredba o notranji organizaciji.

Datum zadnje spremembe:

16.03.2020