VSRS Sodba VIII Ips 65/2017

Jedro

Po tretjem odstavku 91. člena ZDR-1 se v primeru ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi šteje, da je bila nova pogodba sklenjena pod razveznim pogojem. Zahtevek za razvezo nove pogodbe o zaposlitvi je zato vsebovan že v prvotno postavljenem zahtevku za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi (s ponudbo nove) in za priznanje vseh pravic od nezakonite odpovedi dalje po prejšnji pogodbi o zaposlitvi.

Tajništvo članice je organizacijska oblika, ki jo je tožena stranka v skladu z zakonom predvidela ne le v aktu o organizaciji delovnih mest in sistemizaciji (v tem primeru je sodna praksa res zavzela stališče, da za obstoj poslovnega razloga delodajalcu ni treba formalno spreminjati akta o organizaciji in sistemizaciji), pač pa tudi s Pravili o notranji organiziranosti članice, Pravili članice univerze, Statutom univerze in zakonom. Na tej pravni podlagi je bilo tajništvo FM tudi dejansko organizirano. Zato tožena stranka nalog, ki so se izvajale v tajništvu, ni zakonito prenesla na druge izvajalce.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki stroške revizijskega postopka v znesku 367,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove z dne 20. 1. 2015. Ugotovilo je, da pogodba o zaposlitvi tožnici na delovnem mestu tajnik članice VII/2 (šifra delovnega mesta J017908, v nadaljevanju: tajnik članice) ni prenehala veljati in še vedno velja, zaradi česar se pogodba o zaposlitvi za delovno mesto samostojni strokovni delavec VII/2 (III) (šifra delovnega mesta J17104, v nadaljevanju: samostojni strokovni delavec) razveže in preneha veljati. Toženki je naložilo, da tožnici prizna vse pravice iz pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto tajnik članice od 3. 2. 2015 dalje do vrnitve na to delovno mesto, ji obračuna razliko v plači in ji po obračunu davkov in prispevkov izplača neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zavrnilo je zahtevek za plačilo odškodnine v višini 5.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Presodilo je, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker zakon kot obvezno organizacijsko obliko določa tajništvo, s tem pa tudi naloge vodje tajništva - tajnika, kar pomeni, da toženka teh nalog ni smela prenesti na dekana ali druge javne uslužbence.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo toženke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je s presojo, da toženka ne bi smela ukiniti delovnega mesta tajnik članice, saj gre za delovno mesto, ki je v 27. členu Zakona o visokem šolstvu (v nadaljevanju ZVis, Ur. l. RS, št. 67/93 in naslednji) predpisano kot obvezna organizacijska oblika. Delovnega mesta, za katerega zakon določa, da je obvezno, delodajalec ne more ukiniti.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je toženka vložila revizijo, s katero uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Navaja, da je sodišče druge stopnje bistveno kršilo drugi odstavek 184. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) zaradi opredelitve do pritožbene navedbe, da je tožnica v vlogi z dne 23. 9. 2015 postavila nov (dodatni) zahtevek. S tem zahtevkom je tožnica zahtevala razvezo pogodbe o zaposlitvi, saj dve hkrati ne moreta veljati. Meni, da je bil ugotovitveni zahtevek postavljen prepozno. To pomeni, da je bil zmotno uporabljen tudi 200. člen Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013). Sodišču prve stopnje očita kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker naj bi bili razlogi o odločilnih dejstvih v nasprotju sami s seboj in pri tem navaja, da je sodišče odločilo, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi obrazložena in tudi dokazno podkrepljena z izpovedbo rektorja in dekana, smiselno torej, da je utemeljena, v nadaljevanju pa, da je odpoved nezakonita, ker da vodenja administrativno in strokovno tehničnih nalog ni mogoče prenesti na dekana in druge javne uslužbence. Sodiščema očita zmotno uporabo 89. člena ZDR-1 glede presoje, da tožena stranka iz poslovnih razlogov tajniku ne more odpovedati pogodbe o zaposlitvi. Organizacijska oblika tajništvo za članice univerze ni predvideno kot obvezna organizacijska oblika, kar izhaja iz 20. člena ZVis, kjer so določeni obvezni organi članice univerze: dekan, senat, akademski zbor in študentski svet. Iz četrtega odstavka 91. člena Statuta toženke izhaja, da so organizacijske enote članice lahko oddelki, katedre, raziskovalne skupine, inštituti, centri in tajništvo. Zato tajništvo ni obvezna organizacijska enota, ki je toženka ne bi mogla ali smela ukiniti. Iz sodne prakse izhaja, da formalna sprememba akta o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest s formalno ukinitvijo delovnega mesta ni pogoj za zakonitost odpovedi. Do prerazporeditve vseh nalog tajnika članice je prišlo iz objektivnih razlogov, nedvomno pa ima članica oziroma univerza pravico sama odločati o notranji organiziranosti. To ji zagotavlja ustavna avtonomija iz 58. člena Ustave RS.

4. Tožnica v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Po prvem odstavku 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. To pomeni, da revizijsko sodišče na pravilno uporabo materialnega prava ne pazi po uradni dolžnosti (kar zmotno zatrjuje revizija). Zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Očitek bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ni utemeljen.

8. Stališče sodišča druge stopnje, da sodišče prve stopnje ni kršilo določb pravdnega postopka s tem, ko dopolnitve tožbe ni štelo za spremembo tožbe, je pravilno. Tožnica je s tožbo z dne 16. 2. 2015 zahtevala ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove, reparacijo in reintegracijo na delovno mesto tajnik članice. Dne 23. 9. 2015 je z vlogo dodatno zahtevala razvezo nove podpisane pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto samostojni strokovni sodelavec. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče druge stopnje, tožnica 23. 9. 2015 ni spremenila tožbe v smislu 184. člena ZPP, saj ni spremenila istovetnosti zahtevka, obstoječega zahtevka ni povečala niti ni uveljavljala drugega zahtevka poleg obstoječega. Po tretjem odstavku 91. člena ZDR-1 se v primeru ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi šteje, da je bila nova pogodba sklenjena pod razveznim pogojem. Zahtevek za razvezo nove pogodbe o zaposlitvi je zato vsebovan že v prvotno postavljenem zahtevku za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi (s ponudbo nove) in za priznanje vseh pravic od nezakonite odpovedi dalje po prejšnji pogodbi o zaposlitvi. Posledično je neutemeljen tudi revizijski ugovor, da je tožnica z zahtevkom za razvezo pogodbe o zaposlitvi zamudila rok iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1. Po tretjem odstavku 59. člena Obligacijskega zakonika (OZ, Ur. l. RS, št. 83/2001 in naslednji) pogodba, ki je sklenjena pod razveznim pogojem, neha veljati, če se pogoj izpolni. Ko je sodišče ugotovilo nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto tajnik članice, je hkrati prenehala veljati pogodba o zaposlitvi za delovno mesto samostojni strokovni sodelavec, ki je bila sklenjena pod razveznim pogojem, saj se je ta pogoj izpolnil. Tožnica torej zahtevka za razvezo nove pogodbe niti ni bila dolžna oblikovati, če pa ga je, za to v določbah ZPP o spremembi tožbe ni bilo ovire.

9. Tudi kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. V obrazložitvi sodbe sodišča prve stopnje ni nobenih nasprotij. Sodišče prve stopnje je najprej pojasnilo, da je toženka odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljevala s finančnimi in likvidnostnimi težavami ter potrebo po zmanjšanju stroškov, prerazporeditvah dela, krčenju določenih nalog in zmanjševanju števila javnih uslužbencev, kar sta potrdila zaslišana rektor in dekan. V nadaljevanju pa je presodilo, da je odpoved nezakonita, ker (kljub temu) toženka ne bi smela ukiniti delovnega mesta tajnik članice, ker gre za delovno mesto, predpisano z zakonom. V tem ni nobenega nasprotja, saj gre v prvem delu za razloge, ki se nanašajo na obstoj okoliščin, ki so imele za posledico razdelitev nalog tajnika članice na druge zaposlene, v drugem delu pa za razloge, zaradi katerih ta ukrep ni zakonit.

10. Materialno pravo ni zmotno uporabljeno.

11. Po prvi alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1 je poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi podan, če pri delodajalcu pride do prenehanja potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov. Za presojo o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici, ki je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto tajnik članice, so odločilna naslednja dejstva, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje in jih je sprejelo sodišče druge stopnje:

- stranki sta 28. 9. 2009 sklenili pogodbo o zaposlitvi za opravljanje dela tajnika članice (Fakultete za menedžment, v nadaljevanju FM) za nedoločen čas s polnim delovnim časom;

- toženka je postopno naloge tajnika članice prenesla na druge izvajalce: koordinacijo strokovnih služb na kolegij dekana, koordinacijo dela pri pripravi planov, letnih poročil in izdelave osnov razvoja članice deloma na dekana, deloma na vodjo dekanata in sekretarko, deloma pa vsaj od 1. 7. 2014 na pomočnika tajnika, ki je poleg novega projekta priprave informatizacije procesov opravljal tudi naloge usklajevanja administrativnega dela s pedagoškim in raziskovalnim, priprave planov, letnih poročil in drugih dokumentov ter priprave gradiva in pisanja zapisnikov upravnega odbora članice;

- toženka je 10. 7. 2014 oblikovala novo organizacijsko enoto dekanat, na katero je prenesla del nalog tajnika članice;

- toženka je tožnici 20. 1. 2015 odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga (organizacijski in ekonomski razlog) in ji ponudila v podpis novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto samostojne strokovne delavke, ki jo je tožnica podpisala¹.

12. Nobenega dvoma ni, da so naloge, ki so spadale v delokrog tajnika članice, obstajale še naprej. Vprašanje je, ali jih je toženka zakonito lahko prenesla na druge izvajalce in posledično ugotovila, da je prenehala potreba po delu tožnice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu tajnika članice.

13. Toženka je univerza, ki po drugi alineji prvega odstavka 6. člena ZViS deluje po načelih avtonomije, kar ji med drugim zagotavlja tudi samostojno urejanje notranje organizacije in delovanja s statutom v skladu z zakonom. Univerza je po prvem odstavku 6. člena ZViS avtonomni, znanstveno-raziskovalni, umetniški in izobraževalni visokošolski zavod s posebnim položajem, medtem ko je članica univerze javni zavod, ki ima pravice in obveznosti, določene z ZViS, aktom o ustanovitvi univerze in statutom univerze. Fakultete, umetniške akademije ali visoke strokovne šole so visokošolski javni zavodi (2. člen ZViS), medtem ko so knjižnice, inštituti ter drugi zavodi, katerih dejavnost je potrebna za uresničevanje visokošolske dejavnosti, če so ustanovljeni v okviru univerz, po drugem odstavku 1. člena ZViS "drugi javni zavodi". Javni visokošolski zavod ima za opravljanje upravno-administrativnih in strokovno-tehničnih nalog po 27. členu ZViS tajništvo, ki ga vodi tajnik. Glede na opredelitev javnega visokošolskega zavoda v 2. členu ZViS se ta določba ne nanaša le na univerzo, ampak tudi na članico, ki je fakulteta, umetniška akademija ali visoka strokovna šola.

14. Neutemeljeno je revizijsko sklicevanje na "četrti odstavek 91. člena" Statuta toženke, ki naj bi določal, da ima članica univerze lahko: oddelke, katedre, raziskovalne skupine, inštitute, centre in tajništvo. Statut Univerze na Primorskem, ki je veljal v spornem obdobju, torej 20. 1. 2015, ko je bila tožnici odpovedana pogodba o zaposlitvi, sploh nima "četrtega odstavka". Tega ima sicer sedaj veljavni statut, ki pa za obravnavani primer ni relevanten (besedica "lahko" je bila v določbo vnesena šele s spremembo z dne 29. 9. 2016). V spornem obdobju je veljal Statut (UPB-1, Ur. l. RS št. 124/2008 s spremembami), ki je v 96. členu določal, da tajništvo članice izvaja upravno-administrativne in strokovno-tehnične naloge in tudi upravno-administrativne in gospodarske naloge v zvezi z izvajanjem dejavnosti članice iz drugega odstavka 24. člena tega statuta². Po 97. členu statuta tajništvo vodi tajnik. Tajništvo je kot organizacijska enota predpisano tudi v 19. do 22. členu Pravil FM z dne 10. 7. 2014, 7. členu Pravil o notranji organiziranosti FM kot članice univerze z dne 3. 12. 2009 ter v Aktu o organizaciji univerze in članic in sistemizaciji delovnih mest z dne 26. 11. 2011.

15. V okviru avtonomije, ki jo zagotavlja 58. člen Ustave RS, toženka lahko samostojno ureja notranjo organizacijo in delovanje, in sicer s statutom ter v skladu z zakonom (druga alineja drugega odstavka 6. člena ZViS). Tajništvo članice je organizacijska oblika, ki jo je tožena stranka v skladu z zakonom predvidela ne le v aktu o organizaciji delovnih mest in sistemizaciji (v tem primeru je sodna praksa res zavzela stališče, da za obstoj poslovnega razloga delodajalcu ni treba formalno spreminjati akta o organizaciji in sistemizaciji), pač pa tudi s Pravili o notranji organiziranosti članice, Pravili članice univerze, Statutom univerze in zakonom. Na tej pravni podlagi je bilo tajništvo FM tudi dejansko organizirano. Zato³ tožena stranka nalog, ki so se izvajale v tajništvu, ni zakonito prenesla na druge izvajalce.

16. Ker tajništvo po zakonu vodi tajnik, in ker so naloge, ki sicer spadajo v pristojnost tajništva, v nespremenjenem obsegu obstajale še naprej, potreba po opravljanju tega dela pod pogoji iz tožničine pogodbe o zaposlitvi ni mogla zakonito prenehati. Revizijsko sklepanje, da bi bile ob tem stališču nezakonite tudi vse druge odpovedi oziroma prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, ni utemeljeno, saj zakon za druge vrste prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi predpisuje drugačne pogoje.

17. Toženka je tožnici pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto tajnik nezakonito odpovedala, zato je presoja sodišč druge in prve stopnje pravilna. Ker z revizijo uveljavljani razlogi niso podani, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.

18. Toženka z revizijo ni uspela, zato je na podlagi 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP tožnici dolžna povrniti stroške odgovora na revizijo v znesku 367,00 EUR (450 točk za odgovor na revizijo, 2 % materialnih stroškov ter 22 % DDV).

-------------------------------
¹ Ostali razlogi sodbe sodišča prve stopnje se nanašajo na zatrjevanje trpinčenja na delovnem mestu ter na zahtevek za plačilo odškodnine zaradi tega, kar pa ni predmet revizije.
² Naloge, ki se nanašajo na nastopanje članice v pravnem prometu.
³ In ne zato, ker bi bilo tajništvo obvezna organizacijska oblika, predpisana z zakonom.

Datum zadnje spremembe:

12.07.2018