Dokument Sodišče Oddelek Datum Institut Jedro Sodba II Ips 741/94 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 25.04.1996 odpoved stanovanjskega razmerja - sporazumna odpoved - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - službeno stanovanje v zavoduNi res, da je lahko veljavna le sodna odpoved stanovanjskega razmerja. Po ZSR je bila sodna odpoved potrebna le v primeru spora (65. člen). Ko sta se torej šola kot stanodajalec in tožnik dne 2.9.1991 sporazumela o izpraznitvi stanovanja in sicer, da bo do izpraznitve prišlo 25.6.1992, sta sklenila veljavni sporazum.
Po zakonu o zavodih je vse premoženje zavodov prešlo v last ustanoviteljev zavodov. Vendar pa so zavodi po 3. odstavku 65. člena tega zakona še naprej upravljali tudi s premoženjem stanovanjskega sklada za osebne in skupne potrebe delavcev. Tako so še vedno lahko oddajali stanovanja oz. zahtevali izpraznitev stanovanj zaradi razlogov iz ZSR ali pozneje SZ. VSRS Sodba III Ips 63/2016 Vrhovno sodišče Gospodarski oddelek 19.09.2017 najemna pogodba za nedoločen čas - najem poslovnega prostora - odpoved najemne pogodbe - sporazumna odpoved - kogentnost zakonske določbe - dopuščena revizija - zmotna uporaba materialnega prava Drugačen je položaj v primeru, ko je pogodbo odpoved al najemnik. Četrti odstavek 29. člena ZPSPP določa, da sodišče takšno najemnikovo odpoved zgolj vroči najemodajalcu, ne da bi izdalo nalog. To pomeni, da oblikovalni učinek prenehanja pogodbenega razmerja ne nastopi v posledici oblikovalne odločbe sodišča, temveč zgolj v posledici vročitve izjave volje najemnika o odpoved i pogodbe najemodajalcu. Vloga sodišča je zato v tem primeru drugačna. To pa je tudi odločilna okoliščina za presojo dopustnosti drugačnega dogovora med pogodbenima strankama o načinu odpoved i najemne pogodbe s strani najemnika. VSRS sodba VIII Ips 2/2015 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 12.05.2015 prenehanje delovnega razmerja - sporazum o prenehanju delovnega razmerja - pogoji - napake volje - zavrnitev dokaznih predlogov ZDR-1 v 77. členu med načini prenehanja pogodbe o zaposlitvi našteva tako prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazum kot tudi z redno odpoved jo pogodbe o zaposlitvi. Takšno odpoved lahko podata delavec in delodajalec. Gre za dva različna načina prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi z različnimi posledicami. Tožniku je delovno razmerje prenehalo s podpisom sporazuma (na dan podpisa sporazuma) in ne po poteku odpoved nega roka. Iz dejanskih ugotovitev ne izhaja, da bi stranki "sporazumno odpoved " šteli kot enostransko odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnika. Zato je za presojo bistven sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi. VSRS Sodba VIII Ips 174/2016 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 22.11.2016 sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi - vnaprej podpisan sporazum - načelo kontradiktornosti - neizvedba dokazov Sodišče je v izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je tožnica že ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi podpisala tudi bianco „sporazumno odpoved “, kar je nezakonito, saj tretji odstavek 28. člena ZDR-1 prepoveduje delodajalčevo pogojevanje sklenitve pogodbe o zaposlitvi z vnaprejšnjim podpisom odpoved i pogodbe o zaposlitvi s strani delavca. Sodba VIII Ips 312/2010 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 09.01.2012 odpravnina – sporazumno prenehanje delovnega razmerja – razrešitev direktorja Pogodbeno določilo o sporazumu o odpoved i pogodbe o zaposlitvi po prvi alineji drugega odstavka XI. točke pogodbe o zaposlitvi (kot primeru, ko tožniku pripada odpravnina) je treba razlagati kot sporazumno odpoved oziroma sporazumno razveljavitev pogodbe o zaposlitvi iz 79. člena ZDR. Po tej določbi je pogoj za veljavnost razveljavitve pogodbe o zaposlitvi pisna oblika sporazuma – v nasprotnem primeru sporazum ne velja. Sklep VIII Ips 487/2007 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 06.04.2009 sporazumna razveljavitev pogodbe o zaposlitvi - pravni učinek - napaka volje - rok za sodno varstvoV primeru sporazumne razveljavitve pogodbe o zaposlitvi ima pravni učinek že podpis takšnega sporazuma, ki je sklenjen v pisni obliki. Ali delavec ob podpisu sporazuma tudi prejme en izvod tega sporazuma oziroma mu ga delodajalec izroči (kar se sicer od njega pričakuje), za veljavnost samega sporazuma in nastop pravnih posledic ni odločilno.
Naknadna vročitev izvoda sporazuma o razveljavitvi pogodbe (na željo delavca) ne more podaljšati roka za sodno varstvo po tretjem odstavku 204. člena ZDR. VSRS sodba in sklep II Ips 45/2013 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 02.04.2015 neupravičena pridobitev - poslovodstvo brez naročila - najemna pogodba - vlaganja v nepremičnino - vlaganja najemnika - povečanje vrednosti nepremičnine - prehod koristi - amortizacija - neupravičena uporaba nepremičnine - uporabnina - zastaranje - pobotni ugovor - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije Če se najemnik in najemodajalec o povračilu vlaganj v nepremičnino nista dogovorila s pogodbo, pridejo v poštev pravna pravila o neupravičeni obogatitvi oziroma poslovodstvu brez naročila. Premoženjskopravni interes vlagatelja, ki je z vlaganjem svojih sredstev povečal vrednost nepremičnine, je torej zavarovan na obligacijskopravnem področju, ki ga ureja OZ v 190. členu. Že iz zakonske dikcije izhaja obogatitveni pristop, pri katerem ni bistveno, koliko je prikrajšanec vložil, ampak za koliko je okoriščenec z vlaganjem okoriščen. Pravilno je zato stališče nižjih sodišč, da sta od vloženega odšteli strošek amortizacije, ki predstavlja vrednostno izrabo vloženih sredstev v obdobju od njihove vložitve do njene vrnitve, saj je relevantna vrednost nepremičnine ob vrnitvi toženki in ne vrednost samih vlaganj v času, ko so bila ta izvedena. Določilo 88. člena ZDen prepoveduje razpolaganje z nepremičnino, glede katere obstaja možnost vrnitve nacionaliziranega... Sodba VIII Ips 353/2008 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 06.09.2010 sprememba delodajalca - prehod pravic in obveznosti - prenos trgovinske poslovalnice - sprememba aktov delodajalca prevzemnika Na podlagi prvega odstavka 73. člena ZDR zaradi prenosa podjetja ali dela podjetja „preidejo pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnih razmerij, ki so jih imeli delavci na dan prenosa pri delodajalcu prenosniku, na delodajalca prevzemnika“. Sodišče druge stopnje, tudi ob sklicevanju na Direktivo 2001/23/ES in stališča Sodišča Evropske unije, utemeljeno ugotavlja, da gre za zaščito pravic delavcev v javnem interesu in torej za prisilno določbo, od katere stranke ne morejo veljavno odstopiti v škodo delavca.
Drugačna opredelitev delovnih mest in njihovo vrednotesnje v obstoječem aktu o sistemizaciji v času spremembe delodajalca ne pomeni spremenjenih okoliščin, ki bi pogojevale spremembo pravic prenesenih delavcev. Do takih sprememb bi eventualno lahko prišlo šele kasneje, poslabšanje pravic zaradi drugačne ureditve le-teh v aktih delodajalca prevzemnika ob sami spremembi delodajalca pa je v nasprotju z določili prvega odstavka 73. člena ZDR o prehodu... VSRS sodba II Ips 333/2015 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 23.06.2016 dopuščena revizija - preživljanje otroka - preživnina - višina preživnine - zvišanje preživnine - spremenjene okoliščine - sodna poravnava - pravnomočnost - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - navadno sosporništvo - trditveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo - odgovor na pritožbene navedbe - pobotanje preživninske terjatve - odpoved skupnemu premoženju - sklepčnost tožbe - pravica do izjave - zmožnosti preživninskega zavezanca - krivda za brezposelnost - odplačevanje kredita - sodba presenečenja Razlog (pogoj) za spremembo preživnine je sprememba okoliščin, ki so bile podlaga za njeno določitev. Če spremenjenih potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca sodišče ne ugotovi, ne more spremeniti preživnine ne glede na to, da ta morebiti ni ustrezna in ne krije vseh potreb preživninskega upravičenca. Po ugotovitvi spremenjenih potreb upravičenca ali/in zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena (132. člen ZZZDR), mora sodišče spremeniti višino preživnine glede na (spremenjene) potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca (129. člen ZZZDR). S tem ne poseže v institut pravnomočnosti, saj zakon sam v 132. členu ZZZDR določa pogoje za poseg v pravnomočno sodno odločbo. Sklep VIII DoR 97/2009-3 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 03.03.2010 predlog za dopustitev revizije - sporazumna razveljavitev pogodbe o zaposlitvi - odpravnina - odpoved odpravnini Ker pogoji za dopustitev revizije niso podani, je Vrhovno sodišče na podlagi prvega in drugega odstavka 367.c člena ZPP predlog zavrnilo. Sodba VIII Ips 467/2007 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 23.03.2009 direktor - razrešitev - sporazumna razveljavitev pogodbe o zaposlitvi - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpravnina - pogodbeni temelj V točki 9.1 pogodbe o zaposlitvi je bilo dogovorjeno, da ima tožnik ob razrešitvi brez razloga in ob hkratnem prenehanju delovnega razmerja pravico do izplačila šestih plač. Ker je skupščina ob odločanju o razrešitvi tožnika soglašala s prenehanjem delovnega razmerja z dnevom njegove razrešitve, oziroma je takšno prenehanje delovnega razmerja v zvezi z izplačilom spornega zneska celo predpostavljala, se tožnik ne more uspešno sklicevati, da je bil pogoj iz točke 9.1 pogodbe o zaposlitvi za izplačilo šestih plač, to je, da tožniku sočasno z razrešitvijo preneha delovno razmerje, nemogoč. Prenehanje delovnega razmerja na podlagi sporazumne razveljavitve pogodbe o zaposlitvi je bila tako mogoča in zakonita rešitev, do katere ni prišlo iz razlogov na tožnikovi strani. Sodišče je zato utemeljeno presodilo, da pogoji za izplačilo zneska iz 9.1 točke pogodbe o zaposlitvi niso bili izpolnjeni.
