Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 74cT1yZXZpem9yamEmZGF0YWJhc2UlNUJTT1ZTJTVEPVNPVlMmX3N1Ym1pdD1pJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEaSZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZwYWdlPTE=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sklep VIII Ips 143/2012Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek19.11.2012odpoved pogodbe o zaposlitvi – obnova postopka – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – nova dejstva in dokaziZaradi kršitve določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP se lahko sklep sodišča druge stopnje o zavrnitvi predloga za obnovo postopka izpodbija le, če so bile te kršitve storjene pri odločanju v postopku za obnovo.
Sodba I Ips 309/2004Vrhovno sodiščeKazenski oddelek04.02.2005kazniva dejanja zoper gospodarstvo - zloraba položaja ali pravic - nadaljevano kaznivo dejanje - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - načelo materialne resnice - zapisnik o glavni obravnaviNadaljevano kaznivo dejanje, ki ga sestavljajo temeljne oblike določenega premoženjskega kaznivega dejanja, je dovoljeno v primeru, ko seštevek ugrabkov pomeni kvalifikatorno okoliščino, pravno opredeliti po strožji zakonski določbi, če je podan direktni naklep storilca glede skupne škode oziroma skupnega zneska prilastitve ali obarvani naklep pri oblikah premoženjskih kaznivih dejanj, za katera zakon zahteva, da je storilcu šlo za to, da si prilasti stvar take vrednosti. Kršitev načela iskanja resnice (1. odstavek 17. člena ZKP) sama po sebi ni podana, če ni istočasno povezana s kršitvijo tistih določb kazenskega postopka, preko katerih se to načelo uresničuje.
Sodba III Ips 59/2007Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek09.03.2010pripojitev družbe - prekoračitev prevzemnega praga - sprememba položaja tožnika na trgu vrednostnih papirjev - odškodninska odgovornost - vzročna zvezaV okviru postopka pripojitve pa je bila vrednost delnic družbe J. d. d. opredeljena z menjalnim razmerjem (prim. trditve tožeče stranke, povzete v 9. točki obrazložitve, in 514. člena ZGD-F o reviziji pripojitve), s katerim je soglašala skupščina družbe J. d. d. (515. člen ZGD-F). Položaj tožeče stranke na organiziranem trgu vrednostnih papirjev v pogledu imetništva delnic družbe J. d. d. se je tako spremenil zaradi dosežene kapitalske večine pri sprejemanju odločitve o soglasju delničarjev družbe J. d. d. glede pripojitve k toženi stranki (515. člen ZGD-F), ne pa zaradi očitane prekoračitve prevzemnega praga. Ob takšnem izhodišču se izkaže, da je zmotno stališče tožeče stranke, da je podana pravno pomembna vzročna zveza med očitano opustitvijo podati javno ponudbo po ZPre in zatrjevano škodo.
Sodba X Ips 334/2010Vrhovno sodiščeUpravni oddelek29.02.2012kolektivno upravljanje avtorskih pravic – dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje - nadzor nad kolektivno organizacijo – posredovanje dokumentov - obrazložena pisna zahteva – odprava ugotovljenih nepravilnosti – pristojnost skupščine kolektivne organizacije – sprejem oziroma dopolnitev aktovPo drugem in četrtem odstavku 162. člena ZASP lahko Urad po presoji Vrhovnega sodišča za potrebe nadzora nad kolektivno organizacijo zahteva vse poslovne dokumente, ki jih potrebuje glede na obseg nadzora, ki ga opravlja, pri čemer mora v obrazloženi pisni zahtevi navesti, kaj nadzoruje in s katerimi podatki mora biti seznanjen, tako da je mogoče preveriti, ali je zahteva podana zaradi potreb izvajanja nadzora. Po 1. točki 148. člena ZASP je statut kolektivne organizacije akt, ki določa organe in njihova pooblastila in mora biti glede na 1. točko prvega odstavka 149. člena ZASP v skladu z zakonom, sicer je to razlog za zavrnitev dovoljenja za kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic. Zato po presoji Vrhovnega sodišča nesprejem aktov, navedenih v izpodbijanem sklepu Urada, s strani revidentkine skupščine, predstavlja kršitev 3. točke prvega odstavka 161. člena ZASP, saj je revidentka za sprejem teh aktov v 22. členu Statuta v skladu z zakonom pooblastila...
VSRS sodba VIII Ips 158/2015Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek26.01.2016redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - opravljanje dela pred odpovedjo - izpodbijanje dokazne ocenePretežni del revizijskih navedb, ki jih tožnik prikazuje kot revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava, predstavlja nestrinjanje z dokaznimi zaključki sodišč druge in prve stopnje glede tega, kakšno delo oziroma kakšen obseg dela je opravljal pri toženki že dalj časa pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi in kako bi to lahko vplivalo na zakonitost odpovedi.
Sodba G 33/2011Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek13.03.2012revidiranje - kršitev pravil revidiranja – postopek sodnega varstvaPrvemu tožniku se očita, da iz revizijske dokumentacije ni razvidno, kako se je kot pooblaščeni revizor v zadostni meri prepričal o poslih, ki jih je družba izkazovala med kratkoročnimi finančnimi obveznostmi v revidiranem obdobju in da se je prepričal o pravilnosti izkazanih denarnih tokov pri naložbenju, med katerimi znašajo prejemki od odtujitve dolgoročnih finančnih naložb 295.000 EUR. Zoper navedena očitka se je mogoče vsebinsko vzeto braniti na dva načina, bodisi (a) z zatrjevanjem in dokazovanjem, da revizijska dokumentacija izkazuje, kar se v Odločbi zatrjuje, da ne izkazuje (dejansko stanje), bodisi (b) z uveljavljanjem, da pravila revidiranja ne zahtevajo, da bi moral revizor v revizijski dokumentaciji izkazovati, kar se mu očita, da ni izkazal (materialno pravo).
Sklep I Up 550/2003Vrhovno sodiščeUpravni oddelek10.05.2005upravni spor - sojenje na seji - kršitev načela kontradiktornostiČe stranka zahteva glavno obravnavo v tožbi, sodišče ne sme odločati na seji.
Sodba VIII Ips 195/2013Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek24.02.2014naknadna odmera pokojnine - pravnomočno odmerjena pokojnina - pokojninska osnova - pravnomočnost - novo dejstvoPo določbi prvega odstavka 12. člena in 249. člena ZPIZ-1 se za odločanje o pravicah iz obveznega zavarovanja uporabljajo določbe ZUP, če s tem zakonom ni določeno drugače. Vrhovno sodišče je že v več odločbah obrazložilo, da dejansko stanje, ki je podlaga za priznanje pravic oz. za naložitev obveznosti, ne predstavljajo le dejstva, ugotovljena z odločbo, temveč vsa dejstva, ki so nastala do izdaje upravne odločbe in bi lahko predstavljala dejansko podlago za odločanje o pravici oz. obveznosti materialnega prava. Če tožena stranka pokojninsko osnovo izračuna napačno, stranka napačna oz. neugotovljena dejstva lahko uveljavlja v pritožbenem postopku ali pa nova dejstva in nove dokaze – nove z vidika stranke in izpodbijane odločbe, ki so obstajali v času prvotnega odločanja, uveljavlja po pravnomočnosti odločbe z izrednim pravnim sredstvom obnovo postopka. Stranka razen z izrednim pravnim sredstvom torej ne more doseči spremembe pravnomočne in dokončne...
Sodba G 54/2011Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek10.04.2012revidiranje - kršitev pravil revidiranja računovodskih izkazov – mednarodni standardi revidiranja – revizijska dokumentacija - dokumentiranje postopkov preverjanja in pridobivanja dokazov za pripravo revizijskega mnenjaTožnik je v tožbi v veliki meri ponovil svoje navedbe iz postopka pred Agencijo, ne da bi se konfrontiral z njenimi ugotovitvami. Jedro očitkov Agencije namreč ni bilo, da tožnik ni opravil ustreznih revizijskih postopkov, temveč da ni dokumentiral preveritve točnosti in popolnosti pridobljenih informacij, kar bi šele omogočilo preverljivost njegovih izsledkov in zaključkov o revidiranju računovodskih izkazov Zavoda.
Sodba G 10/2004Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek13.03.2007izrek opomina - začasne prodaje (repo posli) - MSR 240 (revizorjeva odgovornost za obravnavanje prevar in napak pri reviziji računovodskih izkazov)Namen revizije, opravljene v skladu z MSR 240, je dati utemeljeno zagotovilo, da so računovodski izkazi kot celota brez bistveno napačnih navedb, kakršne povzročajo prevare ali napake. Ker mora pooblaščeni revizor kritično oceniti veljavnost pridobljenih revizijskih dokazov, pri čemer mora biti do njih nezaupljiv (pozoren mora biti na okoliščine, ki posamič ali skupaj nakazujejo možnost, da utegnejo računovodski izkazi vsebovati bistveno napačno navedbo), bi moral skladno z 42. in 46. členom MSR 240 opraviti postopke za ugotovitev, ali so računovodski izkazi bistveno napačni, ter proučiti posledice napačne navedbe zanje. Da bi bila podana revizorjeva odgovornost, namreč ni treba, da je pri pogodbi o prodaji in povratnem odkupu nematerializiranih delnic dejansko šlo za navidezno pogodbo. Zadošča že možnost, da je glede na konkretne okoliščine primera šlo za nenavaden posel. Zadošča že, da so bile podane okoliščine, ki bi revizorju lahko vzbudile sum,...
VSRS sodba II Ips 106/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek16.06.2016objava popravka - mediji - pravico do dostopa do medijevPravica do popravka po svoji vsebini ne sme prerasti v pravno nezavarovano pravico dostopa do medija.
Sklep I Up 461/2007Vrhovno sodiščeUpravni oddelek05.07.2007imenovanje javnega uslužbenca v naziv - začasna odredba - ZUS-1 - težko popravljiva škodaPritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da tožnica, zgolj z navajanjem postopkov, ki jih bo zaradi izpodbijane odločitve moral opraviti njen delodajalec, brez zatrjevanja in dokazovanja, kakšna škoda ji bo morebiti s tem nastala, tudi ni kot verjetno izkazala potrebe za začasno ureditev stanja glede na pravno razmerje, ki je urejeno z izpodbijanim dokončnim upravnim aktom (tretji odstavek 32. člena ZUS-1).
VSRS Sodba I G 1/2013Vrhovno sodiščeUpravni oddelek03.07.2014kršitev pravil revidiranja - opomin - kontradiktornost postopka - pravica do izjavePo presoji Vrhovnega sodišča tožeča stranka utemeljeno opozarja, da se izreka izpodbijanih odločb v 2. točki pri očitku, ki se nanaša na dano posojilo družbi B., d. o. o., v bistvenem razlikujeta. V odločbi o izreku opomina je v 2. točki izreka namreč navedeno, da naj bi bil nad družbo B., d. o. o., kateri je A., d. d., dal posojilo, v začetku aprila 2011, to je pred izdajo revizorjevega poročila družbi A., d. d. (poročilo je bilo predano 22. 4. 2011), začet postopek prisilne poravnave. Te trditve (oziroma ugotovitve) v odločbi o uvedbi postopka ni. Zato so utemeljeni tožbeni ugovori, da je podana kršitev drugega odstavka 140. člena ZRev-2, saj je tožena stranka odločala o izreku opomina na podlagi listin oziroma drugih dokazov, ki niso bili navedeni v odločbi o začetku postopka, in se tako tožeča stranka do njih ni mogla izjasniti.
Sodba VIII Ips 64/2012Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek20.11.2012naknadna odmera starostne pokojnine - pravnomočno odmerjena pokojnina - pokojninska osnova - pravnomočnost - zavrženje zahteve za novo odmero - novo dejstvo - obseg varovanja pravnomočnosti v upravni odločbiZa primer naknadnega ugotavljanja dohodkov, od katerih bi bila lahko odvisna višina pokojninske osnove, sedaj veljavni ZPIZ-1 nove odmere pokojnine posebej ne omogoča. Če tožena stranka pokojninsko osnovo izračuna napačno, lahko zavarovanec zmotno ugotovljena dejstva uveljavlja v pritožbenem postopku, ali pa nova dejstva in nove dokaze (nove z vidika stranke in izpodbijane odločbe), ki so obstajala v času prvotnega odločanja, uveljavlja po pravnomočnosti z izrednim pravnim sredstvom obnove postopka.
Sodba VIII Ips 68/2012Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek20.11.2012naknadna odmera starostne pokojnine - pravnomočno odmerjena pokojnina - pokojninska osnova - pravnomočnost - zavrženje zahteve za novo odmero - novo dejstvo - obseg varovanja pravnomočnosti v upravni odločbi - obnova postopka – odstotno povečanje pokojnineTožnik se neutemeljeno sklicuje na določbe 181. člena ZPIZ-1, ki posebej urejajo le primer naknadnega priznanja določenega obdobja pokojninske dobe, dopolnjene pred uveljavitvijo pravice do pokojnine, ki pri odmeri pokojnine ni bilo upoštevano. Zgolj za ta primer zakon določa možnost odstotnega povečanja pokojnine. Za primer naknadnega ugotavljanja dohodkov, od katerih bi bila lahko odvisna višina pokojninske osnove, pa sedaj veljavni ZPIZ-1 nove odmere pokojnine posebej ne omogoča.
Sodba VIII Ips 133/2012Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek07.01.2013naknadna odmera invalidske pokojnine - pravnomočno odmerjena pokojnina - pokojninska osnova - pravnomočnost - zavrženje zahteve za novo odmero - novo dejstvo - obseg varovanja pravnomočnosti v upravni odločbiČe tožena stranka pokojninsko osnovno izračuna napačno, lahko zavarovanec zmotno ugotovljena dejstva uveljavlja v pritožbenem postopku, ali pa nova dejstva in nove dokaze (nove z vidika stranke in izpodbijane odločbe), ki so obstajala v času prvotnega odločanja, uveljavlja po pravnomočnosti z izrednim pravnim sredstvom obnove postopka. Hkrati pa ZUP v 4. točki 129. člena določa, da organ s sklepom zavrže zahtevo, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali pa so ji bile naložene kakšne obveznosti.
Sklep III Ips 75/2010Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek27.01.2011zahteva za varstvo zakonitosti - družba z omejeno odgovornostjo - pravica družbenika do informacije in vpogleda - tožba na dovolitev posredovanja informacij in vpogleda - skrben pregled poslovanja - določitev prodajne cene poslovnega deleža - pomoč tretjega - varstvo poslovne skrivnostiPravica družbenika do informacij in vpogleda je individualna družbeniška pravica, ki je namenjena odločanju družbenika o kakršnemkoli vprašanju, za katerega meni, da je pomembno za njegov ali družbin položaj. Pridobivanje podatkov, potrebnih za oblikovanje prodajne cene poslovnega deleža, je neposredno funkcionalno povezano z uresničitvijo pravice do odsvojitve poslovnega deleža kot ene osnovnih pravic, ki izhajajo iz družbenikovega članskega položaja. Glede na to, da poslovni delež zaradi prepletanja korporacijske in personalistične narave družbe z omejeno odgovornostjo ni predmet vsakodnevnega trgovanja in mu ni mogoče vsak trenutek določiti prodajne cene, potrebuje družbenik za določitev prodajne cene podatke, ki presegajo tiste, ki so mu sicer dostopni. Ta potreba pa se v načelu lahko razteza na vsa pravna, gospodarska, finančna, personalna, organizacijska in podobna vprašanja v zvezi z družbo. Pri opravi...
Sodba VIII Ips 128/2013Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek16.09.2013naknadna odmera starostne pokojnine – pravnomočno odmerjena pokojnina – pokojninska osnova – pravnomočnost – novo dejstvo – obnova postopkaStranka razen z izrednim pravnim sredstvom ne more doseči spremembe pravnomočne in dokončne odločbe, s katero ji je bila priznana pravica do pokojnine. Tožnica svoje pravice ni uveljavljala z izrednim pravnim sredstvom, pač pa z zahtevo za ponovno odmero (že odmerjene) pokojnine.
Sodba VIII Ips 2/2014Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek10.02.2014naknadna odmera starostne pokojnine - pravnomočno odmerjena pokojnina - pokojninska osnova - novo dejstvo - obseg varovanja pravnomočnosti v upravni odločbiDoločba 158. člena Ustave RS opredeljuje (postopkovni) institut pravnomočnosti, ki ravno zaradi pravne varnosti na račun (objektivne) pravičnosti sanira pravno zmotne interpretacije in postopkovne napake državnih institucij pri odločanju. Navedena trenutno veljavna postopkovna zakonodaja pa ne dovoljuje drugačne odločitve v obravnavani zadevi.
Sodba G 22/2011Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek10.04.2012izrek opomina - revidiranje - kršitev pravil revidiranja - mednarodni standardi revidiranja - dvostopenjski postopek - revizijska dokumentacija - dokumentiranje postopkov preverjanja in pridobivanja dokazov za pripravo revizijskega mnenja - nadzor nad revidiranjem - bistvene kršitve pravil postopka - implementacija direktive 2006/43/ES - izločitev člana strokovnega sveta agencije - neaktivni revizorji - način opravljanja nadzoraZRev-2 ne vsebuje določb o izločitvi v postopku odločanja, zato se (podrejeno in primerno) uporabijo določbe ZUP. Izločitveni razlogi so namreč navedeni v 35. členu in 37. členu ZUP, s tem, da je v prvem odstavku 37. člena ZUP naveden konkretno uveljavljani razlog (to je, da so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o nepristranskosti uradne osebe). Vendar pa je pri institutu izločitve uradne osebe zaradi utemeljenega dvoma o njeni nepristranskosti bistveno, da mora zainteresirana stranka tovrstno izločitev zahtevati takoj, ko izve za izločitveni razlog. Iz upravnega spisa pa je razvidno, da sta A. N. in B. R. sodelovala pri odločanju o začetku postopka za izrek opomina. Ker tožeča stranka izločitvenih razlogov ni uveljavljala že tekom postopka nadzora, očitana kršitev pravil postopka ni podana. Namen revidiranja računovodskih izkazov je zagotavljanje resničnega in poštenega prikaza finančnega stanja in poslovnega izida pravne osebe, ki predstavlja najcelovitejši...

Izberi vse|Izvozi izbrane