Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 74cT1yZXZpem9yamEmZGF0YWJhc2UlNUJTT1ZTJTVEPVNPVlMmX3N1Ym1pdD1pJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEaSZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZzaG93VHlwZT1kaXY=

Dokument: VSRS sklep III Ips 76/2013, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 19.05.2015

Institut: zahteva za varstvo zakonitosti - revizorjevo poročilo - posebni revizor - posebno revizorjevo poročilo - imenovanje novega posebnega revizorja - dopolnitev revizorjevega poročila - pravice malih delničarjev

Jedro: Vrhovno državno tožilstvo v zahtevi za varstvo zakonitosti izhaja iz predpostavke, da imajo manjšinski delničarji pravico, da zahtevajo dopolnitev posebnega revizijskega poročila ali imenovanje drugega posebnega revizorja, potem ko je bil s strani sodišča posebni revizor že imenovan. Vendar... pa to izhodišče ni pravilno. ZGD-1 situacije, ko predlagatelj predlaga imenovanje drugega posebnega revizorja, izrecno ne ureja.Smiselna uporaba določb ZPP, ki urejajo imenovanje drugega izvedenca, v konkretnem primeru ne pride v poštev.Pravica manjšinskih delničarjev se z imenovanjem posebnega revizorja in izdelavo posebnega revizorjevega poročila iz 320. člena ZGD-1 izčrpa.

+

Dokument: Sodba I G 6/2012, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 12.12.2013

Institut: postopek sodnega varstva - kršitev pravil revidiranja - pooblaščeni revizor - izrek opomina - ustavitev postopka - prenehanja veljavnosti dovoljenja - odvzem dovoljenja - nezdružljivost funkcij - svetovanje upravi - delo pooblaščenega revizorja - pravica do izjave

Jedro: Pooblaščenemu revizorju ni mogoče izreči opomina po tem, ko mu je prenehalo dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja.

Dokument: Sodba G 51/2011, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 27.06.2012

Institut: revidiranje - dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja - prenehanje veljavnosti dovoljenja - pogoji za podaljšanje dovoljenja - izobraževanje

Jedro: V obravnavani zadevi se v relevantnem obdobju tožnica ni udeležila nobenega ustreznega izobraževanja, posledično ni izpolnila pogojev za podaljšanje veljavnosti dovoljenja in zato je le-to prenehalo veljati.

Dokument: Sodba G 19/2009, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 21.06.2011

Institut: revidiranje računovodskih izkazov - obveznosti revizorja

Jedro: Vprašanje obveznosti revizorja po določbah 19. točke MSR 250 in 2. točke MSR 550.

Dokument: sodba G 13/2002, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 01.07.2005

Institut: začasna prepoved opravljanja storitev v zvezi z vrednostnimi papirji - poslovanje borzno posredniške družbe

Jedro: Če subjekt nadzora ne ugovarja odredbi o odpravi kršitev ZTVP-1, jo je dolžan izvršiti in ne more s tožbo, s katero izpodbija odločbo o izreku ukrepa začasne prepovedi opravljanja storitev v zvezi z vrednostnimi papirji, ugovarjati, da je bila odredba nezakonita.

Dokument: VSRS sodba in sklep III Ips 28/2014, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 14.07.2015

Institut: posojilna pogodba - posojilo družbi - vrnitev posojil danih družbi - insolventnost - gospodarska kriza

Jedro: Če je gospodarska družba insolventna, je gotovo v gospodarski krizi v smislu, kot ga terja določba prvega odstavka 499. člena ZGD-1. Ni pa mogoče potegniti enačaja med insolventnostjo in tako razumljeno „gospodarsko krizo“. Insolventna gospodarska družba je nedvomno v gospodarski krizi, so... pa lahko v gospodarski krizi tudi gospodarske družbe, ki (še) niso insolventne. Revident ne more uspeti z zatrjevanjem, da ni vedel za stanje tožeče stranke, ki je terjalo zagotovitev lastnega kapitala. Določba prvega odstavka 499. člena ZGD-1 takega vedenja ne zahteva. Tudi sicer si ni mogoče predstavljati, da kot edini družbenik in posojilodajalec ne bi poznal ekonomsko finančnega položaja svoje družbe.

+

Dokument: Sodba G 10/2000, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 16.01.2001

Institut: bistvene kršitve določb postopka - Agencija za trg vrednostnih papirjev - javne družbe - nadzor nad poročanjem - objava povzetka revidiranega letnega poročila v dnevniku - mnenje revizorja - odločanje senata agencije na korespondenčni seji

Jedro: Senat Agencije za trg vrednostnih papirjev lahko odloča na korespodenčni seji samo o izdaji dovoljenj in soglasij. Bistvena kršitev določb postopka je, če utemelji senat Agencije za trg vrednostnih papirjev odločbo z dejstvom o katerem se stranka ni mogla izjaviti. Nanjo pazi... sodišče po uradni dolžnosti. Zahteva, da mora povzetek revidiranega letnega poročila vsebovati tudi mnenje revizorja, je izpolnjena, če vsebuje mnenje revizorja iz 3. alinee prvega odstavka 23. člena Zakona o revidiranju.

+

Dokument: Sodba G 35/2011, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 22.11.2011

Institut: izbira ukrepa nadzora - sodno varstvo zoper odločbo Agencij za javni nadzor nad revidiranjem - odvzem dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja - izpodbijanje odločbe o odvzemu dovoljenja - sestava organa Agencije - pomanjkljivosti računovodskih izkazov - število kršitev

Jedro: Pooblaščeni revizor je podal pripombe na zapisnik o opravljenem nadzoru. Prav tako se je izjavil o razlogih za začetek postopka za odvzem dovoljenja. V tožbi (zoper odločbo Agencije o odvzemu dovoljenja) sicer ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov, vendar pa lahko izpodbija... s strani Agencije ugotovljeno dejansko stanje in podano pravno argumentacijo. Tega pa mu s posplošenimi trditvami, na katere je Agencija v izpodbijani odločbi že odgovorila, ni uspelo, saj se ni soočil z odgovori Agencije in konkretizirano pojasnil svojih pomislekov (ki jih je očitno imel glede njenih ugotovitev in strokovnih stališč). Tako v tožbi ni navedel lastnih ugotovitev ali lastnih pravnih stališč, ki bi nasprotovala razlogom, s katerimi je Agencija utemeljila izpodbijano odločbo glede posameznih postavk računovodskih izkazov, razlogom, ki jih je Agencija (glede na odločbo v začetku postopka) ponovila ali dodatno navedla v utemeljitev izpodbijane odločbe. Tožena stranka je izrek ukrepa (nepogojnega) odvzema dovoljenja utemeljila s tem, da so bile ugotovljene kršitve pravil revidiranja računovodskih izkazov družbe takšne narave, da je bilo zaradi njih revizorjevo poročilo pomanjkljivo oziroma zavajajoče. Agencija sicer ni navedla, zakaj naj bi bili revidirani računovodski izkazi kot celota pomanjkljivi oziroma zavajajoči, vendar pa je to razložila glede posameznih analiziranih postavk. Iz njenih razlogov pa je s sklepanjem od posamičnega na skupno mogoče razbrati, zakaj je bilo revizijsko poročilo kot celota pomanjkljivo oziroma zavajajoče.Vrhovno sodišče ocenjuje, da je utemeljitev izbire ukrepa nadzora sprejemljiva. Agencija lahko v primeru, ko so po 55. členu ZRev-2 izpolnjeni pogoji za nepogojni odvzem dovoljenja, izreče milejši ukrep (pogojni odvzem dovoljenja), če ob upoštevanju konkretnih okoliščin oceni (tako imenovana pozitivna prognoza), da bo s tem dosežen namen ukrepa nadzora (da bo pooblaščeni revizor v bodoče računovodske izkaze revidiral v skladu s standardi revidiranja). Vendar pa v obravnavanem primeru pravilnost izbranega ukrepa (nepogojnega odvzema dovoljenja) potrjuje že okoliščina, da je šlo za revidiranje računovodskih izkazov gospodarsko izpostavljene družbe, kjer je skrb za stabilnost njenega poslovanja, za njeno dolgoročno in kratkoročno plačilno sposobnost ter za zmerno stopnjo tveganja, ki se nanaša na njene posle, bila bistveno večja kot pri drugih družbah, zaradi česar je bila pri izbiri ukrepa nadzor (s katerim se ohranja visoka raven zaupanja v delo pooblaščenih revizorjev, zaupanja v to, da je njihova revizija računovodskih izkazov opravljena strokovno in na visoki ravni kakovosti) potrebna večja strogost.Dejstvo, da v konkretnem postopku ni šlo zgolj za lažje kršitve, potrjuje že samo število ugotovljenih kršitev.

+

Dokument: Sodba III Ips 38/2010, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 22.01.2013

Institut: povrnitev škode - revidiranje - odgovornost revizorja - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - pogodbena odškodninska odgovornost - trditveno in dokazno breme - prekluzija

Jedro: Očitana protipravnost ravnanja revizorja je praviloma vezana na kršitev (pogodbene) obveznosti, in sicer opraviti storitev revidiranja. Škoda, ki je v vzročni zvezi z očitano nepravilno opravljeno storitvijo revidiranja, je namreč po svoji naravi praviloma škoda zaradi zlorabe (pogodbenega)... zaupanja. To pomeni, da je nastanek škode praviloma vezan na opustitev določenih ravnanj, ki jih revidirana družba kot oškodovanec opusti zaradi zaupanja v (pravilnost) naročene storitve revidiranja. Revizorjevo protipravno ravnanje mora biti z vidika pogodbene odškodninske odgovornosti tako v neki razumni vzročnosti z nastankom vtoževane škode, pri čemer je treba upoštevati tako pogodbeno kavzo kot tudi predvidljivost nastanka škode.Drži, da tretja oseba kot upnik lahko načeloma uveljavlja odškodninski zahtevek tudi na podlagi neposlovne odškodninske odgovornosti kršitelja, če uspe dokazati vse relevantne predpostavke prvega odstavka 131. člena OZ. Prav v tem kontekstu pa je pritožbeno sodišče pravilno presojalo pomen in čas nastanka dolžniško-upniškega razmerja, saj je pri ugotavljanju odškodninske odgovornosti revizorja ključno, da se je tretja oseba na revizorjevo poročilo (tudi) zanesla. Gre namreč za ugotavljanje obstoja nekega specialnega razmerja med ravnanjem revizorja in tretjo osebo, preko katerega (šele) lahko tretja oseba zatrjuje odškodninsko odgovornost revizorja.

+

Dokument: VSRS Sodba I G 7/2012, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 18.02.2015

Institut: revidiranje - pooblaščeni revizor - pogojni odvzem dovoljenja - nezadostna pridobitev revizijskih dokazov - finančne naložbe - dokapitalizacija - razlaga standardov

Jedro: Na izrek ukrepa v konkretnem primeru ne vpliva okoliščina, ali je prizadeta oseba v času vodenja postopka oziroma izdaje odločbe agencije imela oziroma ni imela veljavnega dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja.Predpise, ki urejajo ocenjevanje oziroma revidiranje,... je treba razlagati in uporabljati tako, da je zagotovljen resničen in pošten prikaz finančnega stanja in poslovnega izida družbe. Tako kot za (skoraj) vse normativne akte je tudi računovodske standarde in standarde revidiranja mogoče razlagati in razumeti na različne načine. Sodišče zato ne nasprotuje tožničini tožbeni navedbi, da si stroka ni enotna in da je mogoče standarde razlagati tudi drugače, kot jih razlaga Agencija. Vendar to ne pomeni, da lahko v vsakem primeru obvelja več različnih razlag, saj bi takšno stališče v celoti izničilo preskriptivni značaj standardov. To, da gre za pravila stroke, po drugi strani pomeni, da mora imeti v dvomu odločilno vlogo pri njihovi razlagi ravno sektorski regulator, ki je odgovoren za pravno, konsistentno in učinkovito delovanje posameznega področja. Sodni nadzor nad tem, katera od več možnih razlag oziroma uporaba katerih možnih metod je pravilna, pa je zato nujno zadržan in pride v poštev le v omejenem obsegu in šele tedaj, če tožeča stranka vzbudi upravičen dvom v pravilnost tolmačenja uporabljenih pravil revizijskih in računovodskih standardov.

+

Dokument: VSRS sodba VIII Ips 194/2014, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Delovno-socialni oddelek, Datum: 08.12.2014

Institut: odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog

Jedro: Ob koncu prvega tromesečja 2013 so bili rezultati neugodni in tudi prognoza je bila slaba, zaradi česar je tožena stranka dejansko in ne samo navidezno spremenila organizacijo dela ter zmanjšala število zaposlenih. Kasnejši dogodki, ko je 31. 5. 2013, po odpovedi pogodbe o zaposlitvi drugega... revizorja informacijskih sistemov, tožena stranka sprejela sklep o ukinitvi pododdelka, obstoj odpovednega razloga samo potrjujejo.Zaposlitev delavca v eni od povezanih družb samo po sebi ne pomeni zlorabe instituta odpovedi iz poslovnega razloga.Neutemeljeno je tudi revizijsko zavzemanje za to, da bi moral preizkus, ali je delo dveh revizorjev še potrebno, zajeti daljše časovno obdobje, ker naj bi v določenem obdobju res bilo manj dela, da pa se to nadomesti že v naslednjem obdobju. Tožena stranka je namreč imela pravico, da se je že po krajšem obdobju slabših poslovnih rezultatov in slabi prognozi odločila za spremembe in zmanjšanje števila zaposlenih. Da bi se razmere po tem izboljšale in da bi se znova izkazala potreba po zaposlitvi, ni bilo ugotovljeno, zato tudi s tega vidika zlorabe ni zaznati.

+

Dokument: Sodba VIII Ips 66/2012, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Delovno-socialni oddelek, Datum: 06.11.2012

Institut: naknadna odmera starostne pokojnine - pravnomočno odmerjena pokojnina - novo dejstvo - obseg varovanja pravnomočnosti v upravni odločbi - obnova postopka

Jedro: Vrhovno sodišče je že v več odločbah zavzelo stališče, da dejansko stanje, ki je podlaga za priznanje pravic oz. za naložitev obveznosti, ne predstavljajo le dejstva, ugotovljena z odločbo, temveč vsa dejstva, ki so nastala do izdaje upravne odločbe in bi lahko predstavljala dejansko podlago... za odločanje o pravici oz. obveznosti materialnega prava. Če tožena stranka pokojninsko osnovo izračuna napačno, stranka napačna oz. neugotovljena dejstva lahko uveljavlja v pritožbenem postopku ali pa nova dejstva in nove dokaze – nove z vidika stranke in izpodbijane odločbe, ki so obstajali v času prvotnega odločanja, uveljavlja po pravnomočnosti odločbe z izrednim pravnim sredstvom obnovo postopka.

+

Dokument: VSRS Sodba I G 7/2013, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 01.07.2015

Institut: revidiranje - izrek opomina pooblaščenemu revizorju - nezadostna pridobitev revizijskih dokazov za vrednotenje naložb in za prikaz finančnih tokov

Jedro: Predpise, ki urejajo ocenjevanje oziroma revidiranje, je treba uporabljati tako, da je zagotovljen resničen in pošten prikaz finančnega stanja in poslovnega izida družbe. Tako kot za (skoraj) vse normativne akte je tudi računovodske standarde in standarde revidiranja mogoče razlagati in razumeti... na različne načine, tudi drugače, kot jih razlaga Agencija za javni nadzor nad revidiranjem (v nadaljevanju Agencija). Vendar to ne pomeni, da lahko v vsakem primeru obvelja več različnih razlag, saj bi takšno stališče v celoti izničilo preskriptivni značaj standardov. To, da gre za pravila stroke, po drugi strani pomeni, da mora imeti v dvomu odločilno vlogo pri njihovi razlagi ravno sektorski regulator (v tem primeru tožena stranka - Agencija), ki je odgovoren za pravno, konsistentno in učinkovito delovanje posameznega področja. Sodni nadzor nad tem, katera od več možnih razlag oziroma uporaba katerih možnih metod je pravilna, je zato nujno zadržan in pride v poštev le v omejenem obsegu in šele tedaj, če tožeča stranka vzbudi sodišču upravičen dvom v pravilnost tolmačenja uporabljenih pravil revizijskih in računovodskih standardov s strani tožene stranke.Tožbeni očitek, da je Agencija pri opravljanju nadzora v tem primeru presegla svoja pooblastila, ni utemeljen. Pristojnost v zvezi s preveritvijo dela pooblaščenih revizorjev Agencije je določena v šestem odstavku 74. člena ZRev-2 (ta določa, da se neposredni nadzor nad pooblaščenimi revizorji opravi tako, da se s pregledom celotne revizijske dokumentacije, ki se nanaša na opravljeno revizijo najmanj enega naročnika, v obdobju od zadnjega opravljenega nadzora, preveri kakovost njegovega dela). Na tej pravni podlagi in na podlagi celotne revizijske dokumentacije tožena stranka preverja, ali ima pooblaščeni revizor zadostne in ustrezne dokaze za podporo svojemu mnenju. Pri tem ne opravlja ponovne revizije računovodskih izkazov, temveč preverja, ali je pooblaščeni revizor opravil takšne revizijske postopke, ki so potrebni, da so izpolnjene zahteve MSR in dosežejo revizijski cilji. Agencija torej presoja, ali je pooblaščeni revizor za svoje mnenje, ki ga izda, pridobil takšne dokaze, ki dajejo podlago za tako mnenje.Tožena stranka v postopku nadzora ne presoja opravljenega dela pooblaščenega revizorja glede na uporabo računovodskih standardov revidiranja družbe oziroma njenega finančnega stanja, ampak je vsebina nadzora delo pooblaščenega revizorja, torej, ali je ta svoje delo opravil skladno s pravili revidiranja. Namen nadzornika torej ni ugotoviti, ali so računovodski izkazi revidirane družbe skladni z računovodskimi standardi. Izbira revizije, ki bo predmet nadzora, zato ni pomembna z vidika finančnega položaja in stanja revidirane družbe, saj se v nadzoru presoja, ali je pooblaščeni revizor pri revidiranju pravilno uporabil mednarodne standarde revidiranja.

+

Dokument: VSRS sklep III Ips 69/2013, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 19.05.2015

Institut: manjšinski delničarji - izključitev manjšinskih delničarjev - primerna denarna odpravnina - pravni standard - poravnalni odbor - premija za kontrolni delež - sodna določitev primerne denarne odpravnine - izvedensko mnenje

Jedro: Zakon ne daje konkretnih vsebinskih meril, ki jih je treba upoštevati pri določanju primerne denarne odpravnine. Gre za pravni standard, katerega vsebino je treba v vsakem konkretnem primeru posebej napolniti s pomočjo metod in standardov ocenjevanja vrednosti podjetja, ob upoštevanju premoženjskega... in profitnega stanja družbe v tistem trenutku, ko skupščina sklepa o izključitvi manjšinskih delničarjev.Poravnalni odbor je kontrolno premijo izračunal na podlagi preteklih transakcij z delnicami. Čeprav zakonodajalec ni natančneje določil upoštevanja merila „premoženjskega in profitnega stanja družbe v trenutku, ko skupščina sklepa o izstisnitvi“, Vrhovno sodišče ni naklonjeno njegovi zožujoči razlagi, ravno zaradi iskanja pravega ravnotežja med varstvom interesov manjšinskega in glavnega delničarja. Poleg tega 556. člen ZDR-1, ki določa, da mora primerna odpravnina upoštevati premoženjsko in profitno stanje v trenutku skupščinskega sklepa, ne izključuje možnosti upoštevanja premije za kontrolni delež, kar pomeni, da je sodišče pri določitvi primerne odpravnine pravilno upoštevalo ocenjeno vrednost na ravni vrednosti celotne družbe (v času sklepa skupščine o iztisnitvi), ki je ustrezno predvidevala tudi kontrolni lastniški delež in popolno tržljivost. Ob tem je razumno, da je izračun premije za kontrolni delež (poravnalnega odbora) temeljil na preteklih transakcijah z delnicami, saj je s to metodo poravnalni odbor (sploh lahko) izračunal sporno premijo. Revidentka ni predlagala dopolnitve obstoječega izvedenskega mnenja poravnalnega odbora ali izdelave novega. Prav tako ni predlagala imenovanja (drugega) sodnega izvedenca, na kar je bila pravilno opozorjena v izpodbijanem sklepu. Zato ne drži, da bi te navedbe o metodi izračuna primerne odpravnine med postopkom ostale „preslišane“, kot to poskuša prikazati v reviziji.

+

Dokument: VSRS Sklep X Ips 365/2016, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 01.02.2017

Institut: dovoljenost revizije - kršitev pravil revidiranja - opomin - pomembno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča - jasna zakonska določba - podpis revizorjevega poročila - pooblaščeni revizor - zelo hude posledice - dobro ime in ugled - javna objava sankcije

Jedro: Če revident uveljavlja odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, mora tudi izpostaviti in opraviti primerjavo dejanskega stanja iz izpodbijane sodbe s sodnimi odločbami, od katerih naj bi izpodbijana odločitev odstopala.Revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih podpiše pooblaščeni... revizor, tj. zakoniti revizor, ki ima veljavno dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja po tem zakonu in ga revizijska družba imenuje za posamezni revizijski posel kot glavnega odgovornega za izvajanje obvezne revizije v imenu revizijske družbe (ključni revizijski partner). Drugačne vloge oziroma odgovornosti podpisnikov revizorjevega poročila zakon ne predvideva, zato za vsebino revizorjevega poročila kot pooblaščeni revizor odgovarja vsak, ki poročilo podpiše.Zatrjevane in neizkazane zelo hude posledice izpodbijanega opomina zaradi kršitev pravil revidiranja, ki izhajajo iz ureditve po ZRev-2, ne pomenijo zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

+

Dokument: Sodba in sklep G 1/2001, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 06.02.2001

Institut: javne družbe - objava povzetka revidiranega letnega poročila - nadzor nad poročanjem - kršitev obveznosti poročanja

Jedro: Javna družba, ki ji je Agencija za trg vrednostni papirjev odredila odpravo kršitev obveznosti poročanja, ni dolžna skupaj z objavo manjkajočih delov povzetka revidiranega letnega poročila ponovno objaviti že objavljeni del povzetka revidiranega letnega poročila, če se pri tem sklicuje na že... izvršeno objavo.

+

Dokument: Sodba I G 6/2013, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 11.12.2013

Institut: postopek sodnega varstva - kršitev pravil revidiranja - pooblaščeni revizor - izrek opomina - Mednarodni standardi revidiranja - javno revidiranje - prevrednotenje naložbenih nepremičnin - dokazilo o lastništvu

Jedro: Ni sporno, da je pravni temelj za pridobitev lastninske pravice lahko tudi zakon ali odločba državnega organa (t. i. originaren izvoren način pridobitve lastninske pravice). Vendar pa to še ne pomeni, da je bilo, glede na takšen način pridobitve lastninske pravice v obravnavanem primeru, tudi... zadoščeno Mednarodnim standardom revideranja, ki se nanašajo na revizijsko dokumentacijo in revizijske dokaze v zvezi z vrednotenjem naložbenih nepremičnin.

+

Dokument: Sodba VIII Ips 13/2007, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Delovno-socialni oddelek, Datum: 18.12.2007

Institut: odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - znižanje plače

Jedro: Iz opredelitve utemeljenega poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki v bistvu pomeni prenehanje potreb po opravljanju del na delovnem mestu iz pogodbe o zaposlitvi v dosedanji vsebini, organizacijski opredelitvi ali zahtevnosti, ne izhaja, da bi lahko bil utemeljen poslovni razlog za... odpoved pogodbe o zaposlitvi zgolj in izključno le znižanje delavčeve plače.

+

Dokument: Sodba III Ips 186/99, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 03.02.2000

Institut: letno poročilo družbe - poslovna poročila družbe - izpodbojnost sklepa o potrditvi letnega poročila

Jedro: Letno poročilo sestoji iz letnega računovodskega poročila in iz poslovnega poročila. Poročilo revizorja ni sestavni del letnega poročila družbe. Poslovno poročilo (kot sestavni del letnega poročila) mora vsebovati podatke o izdajanju in odkupovanju lastnih delnic.... Če jih ne, je to izpodbojni razlog po 2. al. 1. odst. 370. člena ZGD. Izpodbojni razlogi, navedeni v prvem odstavku 370. člena ZGD, so neodvisno od obstoja predpostavk izpodbijanja, navedenih v 364. členu ZGD.

+

Dokument: Sodba I G 2/2013, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 16.04.2014

Institut: nadzor dela revizorke - neupoštevanje pravil revidiranja - mednarodni standardi revidiranja - MSR - opomin kot sankcija - kontrola zakonitosti v upravnem sporu - enostopenjski upravni spor

Jedro: Če se pojavi utemeljen sum, da je revizorka pri revidiranju izkazov družbe delo opravila tako, da ni upoštevala Zakon o revidiranju in MSR, Agencija za javni nadzor nad revidiranjem, izda odločbo o začetku postopka, po izjavi nadziranke pa še (drugo) odločbo.

Izberi vse|Izvozi izbrane