Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 74cT1yZXZpem9yamEmZGF0YWJhc2UlNUJTT1ZTJTVEPVNPVlMmX3N1Ym1pdD1pJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEaSZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZwYWdlPTM=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba III Ips 57/2012Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek17.12.2012odgovornost poslovodje družbe z omejeno odgovornostjo – neupravičena poraba sredstev družbe - trditveno in dokazno breme – posojilna pogodbaČe pravdna stranka dejstev ne navede dovolj določno, pa bi jih glede na aktivnost nasprotne pravdne stranke morala, sodišče ne more izvesti dokaznega postopka, zato da bi ugotavljalo (in ne dokazovalo) dejstva, ki jih pravdna stranka sploh ni (dovolj) konkretno navedla. Neizvedba dokazov v takšnem primeru ne predstavlja kršitve določb pravdnega postopka ali kršitve ustavnih pravic, temveč je upoštevaje razpravno načelo zgolj posledica neustrezne aktivnosti pravdne stranke.
Sodba I G 5/2012Vrhovno sodiščeUpravni oddelek18.12.2013nadzor nad kakovostjo dela pooblaščenih revizorjev - izrek opomina pooblaščenemu revizorju – kršitev pravil revidiranja – nezadostni in neustrezni revizijski dokazi – neustrezno ovrednotenje dela veščaka poslovodstva – neustrezno ovrednotenje zanesljivosti informacijPomanjkljivost v delu revizorke je razlog za izrek opomina pooblaščeni revizorki.
VSRS sodba VIII Ips 237/2015Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek19.04.2016razrešitev direktorja zavoda - nezakonitost prenehanja delovnega razmerjaOb dokaznem zaključku sodišč druge in prve stopnje , da mnenje ni bilo naročeno in porabljeno v korist toženke, pač pa v korist in utemeljitev zahtevkov D. D. in tožnika v postopkih zoper toženko, gre za očiten primer nenamenske uporabe sredstev in zato utemeljen razlog za predčasno razrešitev.Nepomembne so revizijske navedbe o tem, da je bil najprej izveden postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi, šele kasneje pa je bil tožnik tudi razrešen. Vrstni red ukrepov toženke in časovni razmik med izredno odpovedjo in razrešitvijo ne vpliva na zakonitost razrešitve.
Sodba I G 8/2012Vrhovno sodiščeUpravni oddelek08.05.2013odvzem dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža – kapitalska neustreznost banke – primernost kvalificiranega imetnika - finančna trdnost kvalificiranega imetnika - ugled in izkušnje oseb, ki imajo možnost upravljati banko – odvzem glasovalnih pravicTožeča stranka kot kvalificirani imetnik deleža kapitala oziroma glasovalnih pravic v banki C., ne izpolnjuje merila primerne finančne trdnosti iz 3. točke prvega odstavka 48. člena ZBan-1, ker ni zagotovila potrebnih virov sredstev za sodelovanje pri nujni dokapitalizaciji banke C. in s tem ne izkazuje sposobnosti za pridobivanje potrebnih finančnih sredstev, ki bi ji omogočila sodelovanje pri potrebni dokapitalizaciji banke C. v prihodnje. Zaradi ravnanj tožeče stranke je bila ogrožena sposobnost banke C. ravnati v skladu s pravili o upravljanju s tveganji ter izpolnjevati zahteve in omejitve, določene v 4. poglavju ZBan-1.Vpliv določenih oseb na upravljanje ali poslovanje banke v smislu 2. točke prvega odstavka 48. člena Zban-1 je treba razlagati na način, da vsakršno delovanje v organih upravljanja pomeni za te osebe možnost vplivanja na upravljanje oziroma vodenje poslov. Člani uprave oziroma nadzornega sveta morajo ravnati od trenutka nastopa svoje funkcije s...
Sklep III Ips 67/2013Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek28.01.2014prevzemi – manjšinski delničarji - izključitev manjšinskih delničarjev - sodni preizkus - določitev primerne denarne odpravnineZa izključitev manjšinskih delničarjev ciljne družbe v primeru uspešnega prevzema, s katerim je prevzemnik pridobil najmanj 90 % vseh delnic z glasovalno pravico, se ne uporabljajo določbe zakona, ki „ureja način, pogoje in postopek v zvezi s prevzemno ponudbo“ (1. člen ZPre-1, temveč določbe zakona, ki „ureja gospodarske družbe“ (prvi odstavek 68. člena ZPre-1). Pri izključitvi manjšinskih delničarjev, ki se opravi v poprevzemnem obdobju, glavni delničar (prevzemnik) ni upravičen avtonomno odločati o tem, kakšno odpravnino (nadomestilo) naj ponudi, saj mora že po sili zakona (ZPre-1) izključenim manjšinskim delničarjem ponuditi tako in toliko, kot je ponujal v ponudbi za prevzem. Razlika med izključitvijo manjšinskih delničarjev pred prevzemom in po njem (v poprevzemnem obdobju) je samo v tem, da je pri izključitvi v poprevzemnem obdobju primerna zgolj tista odpravnina, ki je enaka nadomestilu, kot in kolikor ga je prevzemnik (po prevzemu glavni...
Sodba G 52/2011Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek13.03.2012izrek opomina - revidiranje - kršitev pravil revidiranja - načrt finančnega prestrukturiranja - pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja - spremenjeni načrt finančnega prestrukturiranjaPo presoji Vrhovnega sodišča je materialnopravno zmotno tožbeno izhodišče, da pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja s poročilom po 146. in 181. členu ZFPPIPP „le pomaga predstaviti finančni vidik obstoječega stanja“. Vloga pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja je namreč ključna pri presoji materialnopravnih predpostavk za vodenje postopka prisilne poravnave. Prav on s pritrdilnim mnenjem po četrtem odstavku 146. člena ZFPPIPP v končni posledici presodi, da materialnopravne predpostavke za vodenje prisilne poravnave obstajajo. Čeprav drži, da odločitev o sprejetju prisilne poravnave sprejmejo upniki, pa le-ti navadno nimajo vseh potrebnih poslovno finančnih znanj in se posledično zanesejo na poročilo neodvisnega strokovnjaka, konkretno pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja. Vrhovno sodišče poudarja, da v primeru insolventnosti podjetja v ospredje stopijo interesi upnikov, ki postanejo nadrejeni interesom lastnikov. Poleg tega je s 137....
Sodba G 18/2003Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek14.02.2006opomin - revidiranje - spor o zakonitosti odločb - sankcije zaradi kršitve pravil o revidiranju - strokovna pravilaZakonodajalec se je glede na naravo pravil o revidiranju lahko odločil za ureditev, ko se kaznovalna norma sklicuje na določno opredeljena strokovna pravila (v tem primeru SRS in MSR), iz katerih je razvidno, kako je treba ravnati - gre namreč za pravila, ki so rezultat strokovnih dognanj. Potem, ko je ugotovila, da je tožnik sicer kršil pravila revidiranja, da pa te kršitve niso toliko vplivale na poročilo o revidiranju, da bi bilo to pomanjkljivo oziroma zavajajoče, zaradi česar bi bilo tožniku treba dovoljenje (pogojno) odvzeti, je tožena stranka lahko izrekla opomin. Pred upravni organ v postopku izreka opomina tudi ni mogoče postaviti formalnih zahtev, ki jih pred sodišče postavlja kaznovalno pravo ob izrekanju kazenskih sankcij. Tako kot (skoraj) vse normativne akte je tudi računovodske standarde in standarde revidiranja mogoče razlagati in razumeti na različne načine. Vendar to ne more pomeniti, da lahko v vsakem primeru obvelja več različnih razlag, saj bi...
Sodba G 35/2012Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek12.02.2013prevzemi - usklajeno delovanje – neizpodbojna zakonska domneva o usklajenem delovanju – dokazovanje - zavrnitev dokaznega predlogaPo prevzemnem pravu obvladovanje odvisne družbe s strani obvladujoče družbe določeno kot opredelilni element usklajenega delovanja, saj se zaradi korporacijske povezanosti avtomatično šteje, da te osebe v bistvenem sodelujejo s prevzemnikom. Ta učinek razmerja odvisnosti torej odstopa od ureditve po pravu gospodarskih družb, saj je logično prilagojen potrebam regulacije prevzemnih ravnanj po ZPre-1. Zakonodajalec je normiral usklajeno delovanje z uporabo neizpodbojne pravne domneve, s katero je določil, da v določenih razmerjih korporacijske odvisnosti ni mogoče izključiti skupnega delovanja tako povezanih družb. Gre za pravno domnevo, ko se po zakonu brez dokazovanja šteje, da določena dejstva obstojijo (ali ne obstojijo), in sicer zaradi njihove zveze z drugimi dejstvi, katerih obstoj (neobstoj) se dokazuje po splošnih pravilih. Gre za (pravo) neizpodbojno pravno domnevo, v okviru katere velja za resnično tisto, kar na podlagi izkustev velja za resnično, in bi se...
VSRS Sodba II Ips 207/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek06.12.2018poroštvo - solidarno poroštvo - razmerje med porokom in dolžnikom - opustitev garancij s strani upnika - oprostitev poroka zaradi opustitve garancij - dolžnost obvestitve poroka o dolžnikovi opustitvi - subrogacija - prenehanje obveznosti dolžnika - regres plačnika nasproti porokom - ugovor vrstnega reda - odpoved kreditne pogodbe - finančni leasing - splošni pogoji - odpoved pogodbe o leasingu - vrnitev predmeta leasinga - izpodbijanje dejanskega stanja - pravica do poštenega sojenja - ustavna vloga Vrhovnega sodišča - dopuščena revizijaNekateri pravni redi poznajo posebno vrsto ugovora vrstnega reda, v skladu s katerim ima porok pravico zahtevati, naj upnik najprej uveljavlja svojo pravico iz stvarne varščine oziroma zastavne pravice (beneficium excussionis realis). Pravilo iz 1027. člena OZ ni primer tovrstnega ugovora. Že v zadevi II Ips 183/2012 je bilo sklicujoč se na pravno literaturo pojasnjeno, da je porok dolg dolžan poravnati, nanj pa skladno z določbo 1018. člena OZ preide glavna terjatev skupaj s stranskimi pravicami in jamstvi za njeno izpolnitev. V takšnem položaju bi bilo ravnanje upnika nepošteno, če bi se tem garancijam odrekel ali če bi z njimi ravnal tako neskrbno, da bi jih izgubil. Glede zavarovanj ne sme storiti ničesar, kar bi porokov položaj poslabšalo, torej da bi zavarovanje prenehalo ali se zmanjšalo in bi bil zato onemogočen prehod zavarovanja na poroka. Če to obveznost krši, ni podlage za porokovo obveznost v znesku, ki bi ga mogel dobiti z izvrševanjem zavarovanj.
VSRS Sklep X Ips 347/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek14.06.2017dovoljena revizija - vrednostni kriterij - simuliran (navidezni) pravni posel - ugotavljanje pogodbene volje strank - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - indici - nova dejstva in dokaziNi pravilno stališče revidenta, da iz objektivno razvidnih okoliščin ni mogoče ugotavljati navideznosti posla in prave volje strank. V primerih, ko gre za davčno izogibanje z navideznimi pravnimi posli, (navidezni) pogodbeni stranki davčnemu organu svojo pravo voljo namenoma prikrivata, zato jo bo največkrat mogoče ugotavljati izključno iz drugih okoliščin, torej posrednih dokazov in indicev. Dolžnost sodišča odgovoriti na upoštevne tožbene navedbe je prav pri kompleksnem ugotavljanju dejanskega stanja prek posrednih dokazov velikega pomena, saj je ob opustitvi te dolžnosti lahko argumentacija sodišča sicer (toliko bolj) logična in razumljiva, kolikor se omeji le na določena dejstva oziroma trditve, ki govorijo v prid določeni ugotovitvi dejanskega stanja, vendar pa to seveda ne pomeni, da je bil stranki zagotovljen pošten postopek. Zato mora torej sodišče ob ustrezni obravnavi vseh upoštevnih navedb strank v postopku izvesti dokaze, ugotavljati dejstva in...
VSRS Sodba II Ips 58/2020Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.10.2020mediji - TV oddaja - objava popravka - pravica do objave popravka - izguba pravice - razlogi za zavrnitev objave popravka - odklonilni razlog - zavrnitev sodelovanja v oddaji - prekluzija - sporočilnost objaveV ZMed ni zakonske podlage za omejevanje ugovorov odgovornega urednika v pravdi, četudi ta poprej ni ravnal v skladu z osmim odstavkom 27. člena ZMed. Za prekluzijo, ki pomeni močno omejitev obrambnih možnosti tožene stranke, bi morala obstajati izrecna zakonska podlaga.
VSRS Sodba I Ips 6155/2013Vrhovno sodiščeKazenski oddelek05.07.2017bistvene kršitve določb postopka - sprememba obtožbe - pravica do obrambe - pomanjkljivi razlogi - nepopolna ali zmotna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - pravilo podjetniške presoje (business judgement rule) - prepoved finančne asistence - odločba o odvzemu premoženjske koristi - zakonski znaki - enako varstvo pravic v postopku - privilegij pridruženja (beneficium cohaesionis) - dejanski koncern - kriteriji za zavrnitev dokaznih predlogov - izčrpanost pravnih sredstev - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - dokazni predlog - premoženjska korist - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi - fiktivni posli - prikrajšanje - materialni pogoj odgovornosti pravne osebeSprememba obtožnice, temelječa na spremenjenem vrednotenju dejstev, dokaznega gradiva in pravnih institutov, je dopustna, če je skladna z merili, izoblikovanimi v (ustavno) sodni praksi. Obramba mora izkazati materialnopravno pomembnost predlaganega dokaza. Možnost posrednega storilstva, je izključena, ker je obsojenec sam izpolnil znake kaznivega dejanja. Vprašanje, ali je storilec pri opravljanju gospodarske dejavnosti izrabil (zlorabil) svoj položaj, se presoja na podlagi aktov gospodarskega prava, ki urejajo področje, na katerem naj bi storilec protipravno deloval. V dejanskem koncernu škodovanje odvisnim družbam brez možnosti nadomestitve prikrajšanj ni dopustno. Pristop, ki temelji le na presoji določenih delov posameznega dokaza brez upoštevanja drugih delov istega dokaza in preostalih dokazov, je metodološko pomanjkljiv. Posojilojemalec, ki predmeta posojilne pogodbe ob zapadlosti ne vrne, v tem delu razpolaga s premoženjem, ki mu ne pripada, to pa pomeni...
VSRS Sodba X Ips 24/2019Vrhovno sodiščeUpravni oddelek18.05.2020dopuščena revizija - dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v zavarovalnici - pogoji za izdajo dovoljenja - obseg sodnega preizkusa - zadržan sodni nadzor - primernost kvalificiranega imetnika - dobro ime in ugled oseb v vodstvu pravne osebe - finančna trdnost kvalificiranega imetnika - razlaga Slovenskih računovodskih standardov (SRS) - razkritje finančnih podatkov - izvedba dokaza z izvedencem - glavna obravnava v upravnem sporu - zavrnitev revizijeNe obstaja pravna podlaga za zadržani oziroma omejeni sodni nadzor nad odločbami, s katerimi Agencija za zavarovalni nadzor odloča o pridobitvi kvalificiranega deleža. Pri vseh vprašanjih, s katerimi je tožnica v upravnem sporu utemeljevala dokazni predlog za imenovanje izvedenca finančne oziroma računovodske stroke, gre za vprašanja pravilne uporabe (materialnega) prava, ki so v domeni razlage upravnega organa in sodišča (iura novit curia), in ne gre za vprašanja ugotovitve dejanskega stanja, ki bi se v upravnem sporu ugotavljala s pomočjo izvedencev. Tako se izkaže, da izvedba glavne obravnave v obravnavani zadevi ni bila potrebna, tudi če bi bila po 448. členu ZZavar-1 dopustna.
VSRS Sodba I Ips 59294/2010-1806Vrhovno sodiščeKazenski oddelek18.06.2015bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sprememba obtožbe - razlogi o odločilnih dejstvih - udeležba pri kaznivem dejanju - napeljevanje - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - pravna opredelitev - zakonski znaki kaznivega dejanja - stek kaznivih dejanj - navidezni idealni stek - načelo konsumpcije - zloraba položaja ali pravic - ponareditev ali uničenje poslovnih listin - pranje denarja - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanjaOčitek obsojenemu B. B., da je soobsojenca „pripravil“ k določenim, v izreku sodbe sicer konkretno opisanim ravnanjem, ne pove ničesar o tem, kako konkretno in s kako obliko krivde naj bi B. B. izvršil napeljevanje soobsojenca. Napeljevanje je samostojno ravnanje napeljevalca, zato mora biti kot tako tudi opisano in ga ni mogoče konkretizirati z opiso(vanje)m ravnanja napeljevanega. Glede kaznivega dejanja pranja denarja ni mogoče samodejno sklepati, zgolj na podlagi objektivno ugotovljenih dejstev obsojenčevega razpolaganja z nakazanim mu denarjem, da je pri obsojencu obstajal tudi namen, da bi se na ta način s pranjem prikril izvor tega denarja (ali vsaj zavedanje in privolitev v prikritje izvora).

Izberi vse|Izvozi izbrane