<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Delovno-socialni oddelek

Sodba VIII Ips 64/2012
ECLI:SI:VSRS:2012:VIII.IPS.64.2012

Evidenčna številka:VS3005558
Datum odločbe:20.11.2012
Opravilna številka II.stopnje:VDSS Psp 419/2011
Področje:POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
Institut:naknadna odmera starostne pokojnine - pravnomočno odmerjena pokojnina - pokojninska osnova - pravnomočnost - zavrženje zahteve za novo odmero - novo dejstvo - obseg varovanja pravnomočnosti v upravni odločbi

Jedro

Za primer naknadnega ugotavljanja dohodkov, od katerih bi bila lahko odvisna višina pokojninske osnove, sedaj veljavni ZPIZ-1 nove odmere pokojnine posebej ne omogoča.

Če tožena stranka pokojninsko osnovo izračuna napačno, lahko zavarovanec zmotno ugotovljena dejstva uveljavlja v pritožbenem postopku, ali pa nova dejstva in nove dokaze (nove z vidika stranke in izpodbijane odločbe), ki so obstajala v času prvotnega odločanja, uveljavlja po pravnomočnosti z izrednim pravnim sredstvom obnove postopka.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku in odpravilo sklep tožene stranke, št. 12 2015031 z dne 10. 6. oziroma 18. 6. 2010 ter dokončno odločbo z dne 4. 10. 2010, o zavrženju tožničine zahteve za ponovno odmero starostne pokojnine. Hkrati je toženi stranki naložilo, da tožnici izda odločbo o novi odmeri starostne pokojnine ob upoštevanju izplačil v obliki obveznic v letu 1992, od katerih so bili plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožničin tožbeni zahtevek zavrnilo. Ob ugotovitvi, da je bilo o odmeri tožničine starostne pokojnine pravnomočno odločeno že z odločbo, št. 12 2015031 z dne 16. 12. 1999, je presodilo, da v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1) ni podlage za novo odmero pokojnine. Na podlagi določb Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) pa je tožena stranka zahtevo za ponovno odmero pokojnine utemeljeno zavrgla, ker je bilo o višini njene starostne pokojnine že pravnomočno odločeno.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo iz vseh razlogov po 370. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), zlasti zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da utemeljenost njenega zahtevka za novo odmero pokojnine z dne 11. 5. 2010 izhaja iz narave pravic iz obveznega pokojninskega zavarovanja. Pravica do pokojnine temelji na delu in plačanih prispevkih zavarovancev in se uvršča med neodtujljive osebne pravice. Če del plač ni bil upoštevan pri določitvi pokojninske osnove in ni ugotovljeno, da gre za prejemke, ki se ne vštevajo v pokojninsko osnovo, ima upravičenec do starostne pokojnine vedno pravico zahtevati novo odločitev. Prvotna odločitev o višini tožničine pokojnine je pravnomočna le glede tistih dohodkov, ki so bili pri odločanju že upoštevani. Zato se z novo odmero ne posega v pravnomočna razmerja, saj se zahteva, da se pri bodočih pokojninskih dajatvah upošteva zgolj to, o čemer tožena stranka ob upokojitvi tožnice še ni odločala. Iz 43. člena Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (v nadaljevanju ZMEPIZ) izhaja, da je naknadna sprememba podatkov možna, če pristojni organ ugotovi, da so v matični evidenci vpisani nepravilni podatki. Na podlagi novega dejanskega stanja glede višine tožničinih prejemkov, od katerih so bili plačani prispevki, kar se uvršča med podatke matične evidence, bi tožena stranka morala po vsebini odločiti na podlagi tožničine nove zahteve. Postopek ponovne odmere pokojnine bi morala izvesti že po uradni dolžnosti, saj iz zapisnika revizorja izhaja, da mora tožena stranka pri izračunu pokojninske osnove upoštevati zneske izplačil na račun delavcev iz naslova dobička podjetja in ugotovljene pomanjkljivosti odpraviti v roku 30 dni. Ker naknadno priznanje določenih zneskov v ZPIZ-1 ni posebej urejeno, bi bilo treba smiselno uporabiti 181. člen ZPIZ-1, ki določa postopanje v primeru naknadnega priznanja določenega obdobja pokojninske dobe. Hkrati navaja, da je tožena stranka v nekaterih identičnih primerih ugodila zahtevam zavarovancev za ponovno odmero pokojnine, tako da je tožnico tudi sicer neenakopravno obravnavala.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

6. Tožnica v reviziji uvodoma sicer navaja, da vlaga revizijo iz vseh razlogov iz 370. člena ZPP, vendar v nadaljevanju ne konkretizira bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Zato sodišče z vidika tega revizijskega razloga izpodbijane sodbe ni preizkušalo.

7. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

8. Tožnici je bila z odločbo tožene stranke, št. 12 2015031 z dne 16. 12. 1999 priznana pravica do starostne pokojnine in zoper to odločbo ni bila vložena pritožba. Zato je postala dokončna in pravnomočna. Dne 11. 5. 2010 je revidentka vložila zahtevo za novo odmero starostne pokojnine, tako da se ji pri izračunu pokojninske osnove upošteva tudi dohodek, izplačan s strani delodajalca v letu 1992 v obliki obveznic, od katerega so bili plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

9. Tožnica se neutemeljeno sklicuje na določbe 181. člena ZPIZ-1, ki posebej urejajo le primer naknadnega priznanja določenega obdobja pokojninske dobe, dopolnjene pred uveljavitvijo pravice do pokojnine, ki pri odmeri pokojnine ni bilo upoštevano. Zgolj za ta primer zakon določa možnost odstotnega povečanja pokojnine. Za primer naknadnega ugotavljanja dohodkov, od katerih bi bila lahko odvisna višina pokojninske osnove, pa sedaj veljavni ZPIZ-1 nove odmere pokojnine posebej ne omogoča.

10. Po določbi prvega odstavka 12. člena in 249. člena ZPIZ-1 se za odločanje o pravicah iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja uporabljajo določbe ZUP, če s tem zakonom ni določeno drugače. Vrhovno sodišče je že v večih odločbah zavzelo stališče, da dejansko stanje, ki je podlaga za priznanje pravic oziroma za naložitev obveznosti, ne predstavljajo le dejstva, ugotovljena z odločbo, temveč vsa dejstva, ki so nastala do izdaje upravne odločbe in bi lahko predstavljala dejansko podlago za odločanje o pravici oziroma obveznosti materialnega prava. Če tožena stranka pokojninsko osnovo izračuna napačno, lahko zavarovanec zmotno ugotovljena dejstva uveljavlja v pritožbenem postopku, ali pa nova dejstva in nove dokaze (nove z vidika stranke in izpodbijane odločbe), ki so obstajala v času prvotnega odločanja, uveljavlja po pravnomočnosti z izrednim pravnim sredstvom obnove postopka (1). Hkrati pa ZUP v 4. točki 129. člena določa, da organ s sklepom zavrže zahtevo, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali pa so ji bile naložene kakšne obveznosti.

11. Glede na navedeno ureditev stranka razen z izrednim pravnim sredstvom ne more doseči spremembe dokončne in pravnomočne odločbe, s katero ji je bila priznana pravica do pokojnine. Zato sodišče druge stopnje ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je pritrdilo ravnanju tožene stranke, ki je tožničino zahtevo za ponovno odmero pokojnine, vloženo šele v letu 2010 (torej tudi po poteku roka za obnovo), na podlagi navedene določbe ZUP kot nedovoljeno zavrglo.

12. Ker revizijski razlogi niso podani, je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

---.---

Op. št. (1): Glej sodbe Vrhovnega sodišča VIII Ips 147/2010 z dne 20. 2. 2012, VIII Ips 263/2010 z dne 20. 2. 2012, VIII Ips 116/2011 z dne 17. 4. 2012 in druge.


Zveza:

ZPIZ-1 člen 181.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
09.01.2013

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDUwNDEz