Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 74cT1yZXZpem9yamEmZGF0YWJhc2UlNUJTT1ZTJTVEPVNPVlMmX3N1Ym1pdD1pJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEaSZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZvcmRlcj1zY29yZSZkaXJlY3Rpb249ZGVzYw==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS sklep III Ips 76/2013Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek19.05.2015zahteva za varstvo zakonitosti - revizorjevo poročilo - posebni revizor - posebno revizorjevo poročilo - imenovanje novega posebnega revizorja - dopolnitev revizorjevega poročila - pravice malih delničarjevVrhovno državno tožilstvo v zahtevi za varstvo zakonitosti izhaja iz predpostavke, da imajo manjšinski delničarji pravico, da zahtevajo dopolnitev posebnega revizijskega poročila ali imenovanje drugega posebnega revizorja, potem ko je bil s strani sodišča posebni revizor že imenovan. Vendar pa to izhodišče ni pravilno. ZGD-1 situacije, ko predlagatelj predlaga imenovanje drugega posebnega revizorja, izrecno ne ureja.Smiselna uporaba določb ZPP, ki urejajo imenovanje drugega izvedenca, v konkretnem primeru ne pride v poštev.Pravica manjšinskih delničarjev se z imenovanjem posebnega revizorja in izdelavo posebnega revizorjevega poročila iz 320. člena ZGD-1 izčrpa.
Sodba I G 6/2012Vrhovno sodiščeUpravni oddelek12.12.2013postopek sodnega varstva - kršitev pravil revidiranja - pooblaščeni revizor - izrek opomina - ustavitev postopka - prenehanja veljavnosti dovoljenja - odvzem dovoljenja - nezdružljivost funkcij - svetovanje upravi - delo pooblaščenega revizorja - pravica do izjavePooblaščenemu revizorju ni mogoče izreči opomina po tem, ko mu je prenehalo dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja.
Sodba G 51/2011Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek27.06.2012revidiranje - dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja – prenehanje veljavnosti dovoljenja – pogoji za podaljšanje dovoljenja – izobraževanjeV obravnavani zadevi se v relevantnem obdobju tožnica ni udeležila nobenega ustreznega izobraževanja, posledično ni izpolnila pogojev za podaljšanje veljavnosti dovoljenja in zato je le-to prenehalo veljati.
Sodba G 19/2009Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek21.06.2011revidiranje računovodskih izkazov - obveznosti revizorjaVprašanje obveznosti revizorja po določbah 19. točke MSR 250 in 2. točke MSR 550.
sodba G 13/2002Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek01.07.2005začasna prepoved opravljanja storitev v zvezi z vrednostnimi papirji - poslovanje borzno posredniške družbeČe subjekt nadzora ne ugovarja odredbi o odpravi kršitev ZTVP-1, jo je dolžan izvršiti in ne more s tožbo, s katero izpodbija odločbo o izreku ukrepa začasne prepovedi opravljanja storitev v zvezi z vrednostnimi papirji, ugovarjati, da je bila odredba nezakonita.
VSRS sodba in sklep III Ips 28/2014Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek14.07.2015posojilna pogodba - posojilo družbi - vrnitev posojil danih družbi - insolventnost - gospodarska krizaČe je gospodarska družba insolventna, je gotovo v gospodarski krizi v smislu, kot ga terja določba prvega odstavka 499. člena ZGD-1. Ni pa mogoče potegniti enačaja med insolventnostjo in tako razumljeno „gospodarsko krizo“. Insolventna gospodarska družba je nedvomno v gospodarski krizi, so pa lahko v gospodarski krizi tudi gospodarske družbe, ki (še) niso insolventne. Revident ne more uspeti z zatrjevanjem, da ni vedel za stanje tožeče stranke, ki je terjalo zagotovitev lastnega kapitala. Določba prvega odstavka 499. člena ZGD-1 takega vedenja ne zahteva. Tudi sicer si ni mogoče predstavljati, da kot edini družbenik in posojilodajalec ne bi poznal ekonomsko finančnega položaja svoje družbe.
Sodba G 10/2000Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek16.01.2001bistvene kršitve določb postopka - Agencija za trg vrednostnih papirjev - javne družbe - nadzor nad poročanjem - objava povzetka revidiranega letnega poročila v dnevniku - mnenje revizorja - odločanje senata agencije na korespondenčni sejiSenat Agencije za trg vrednostnih papirjev lahko odloča na korespodenčni seji samo o izdaji dovoljenj in soglasij. Bistvena kršitev določb postopka je, če utemelji senat Agencije za trg vrednostnih papirjev odločbo z dejstvom o katerem se stranka ni mogla izjaviti. Nanjo pazi sodišče po uradni dolžnosti. Zahteva, da mora povzetek revidiranega letnega poročila vsebovati tudi mnenje revizorja, je izpolnjena, če vsebuje mnenje revizorja iz 3. alinee prvega odstavka 23. člena Zakona o revidiranju.
Sodba G 35/2011Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek22.11.2011izbira ukrepa nadzora - sodno varstvo zoper odločbo Agencij za javni nadzor nad revidiranjem - odvzem dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja - izpodbijanje odločbe o odvzemu dovoljenja - sestava organa Agencije - pomanjkljivosti računovodskih izkazov - število kršitevPooblaščeni revizor je podal pripombe na zapisnik o opravljenem nadzoru. Prav tako se je izjavil o razlogih za začetek postopka za odvzem dovoljenja. V tožbi (zoper odločbo Agencije o odvzemu dovoljenja) sicer ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov, vendar pa lahko izpodbija s strani Agencije ugotovljeno dejansko stanje in podano pravno argumentacijo. Tega pa mu s posplošenimi trditvami, na katere je Agencija v izpodbijani odločbi že odgovorila, ni uspelo, saj se ni soočil z odgovori Agencije in konkretizirano pojasnil svojih pomislekov (ki jih je očitno imel glede njenih ugotovitev in strokovnih stališč). Tako v tožbi ni navedel lastnih ugotovitev ali lastnih pravnih stališč, ki bi nasprotovala razlogom, s katerimi je Agencija utemeljila izpodbijano odločbo glede posameznih postavk računovodskih izkazov, razlogom, ki jih je Agencija (glede na odločbo v začetku postopka) ponovila ali dodatno navedla v utemeljitev izpodbijane odločbe. Tožena stranka...
Sodba III Ips 38/2010Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek22.01.2013povrnitev škode – revidiranje - odgovornost revizorja – podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza – pogodbena odškodninska odgovornost – trditveno in dokazno breme - prekluzijaOčitana protipravnost ravnanja revizorja je praviloma vezana na kršitev (pogodbene) obveznosti, in sicer opraviti storitev revidiranja. Škoda, ki je v vzročni zvezi z očitano nepravilno opravljeno storitvijo revidiranja, je namreč po svoji naravi praviloma škoda zaradi zlorabe (pogodbenega) zaupanja. To pomeni, da je nastanek škode praviloma vezan na opustitev določenih ravnanj, ki jih revidirana družba kot oškodovanec opusti zaradi zaupanja v (pravilnost) naročene storitve revidiranja. Revizorjevo protipravno ravnanje mora biti z vidika pogodbene odškodninske odgovornosti tako v neki razumni vzročnosti z nastankom vtoževane škode, pri čemer je treba upoštevati tako pogodbeno kavzo kot tudi predvidljivost nastanka škode.Drži, da tretja oseba kot upnik lahko načeloma uveljavlja odškodninski zahtevek tudi na podlagi neposlovne odškodninske odgovornosti kršitelja, če uspe dokazati vse relevantne predpostavke prvega odstavka 131. člena OZ. Prav v tem kontekstu pa...
VSRS Sodba I G 7/2012Vrhovno sodiščeUpravni oddelek18.02.2015revidiranje - pooblaščeni revizor - pogojni odvzem dovoljenja - nezadostna pridobitev revizijskih dokazov - finančne naložbe - dokapitalizacija - razlaga standardovNa izrek ukrepa v konkretnem primeru ne vpliva okoliščina, ali je prizadeta oseba v času vodenja postopka oziroma izdaje odločbe agencije imela oziroma ni imela veljavnega dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja.Predpise, ki urejajo ocenjevanje oziroma revidiranje, je treba razlagati in uporabljati tako, da je zagotovljen resničen in pošten prikaz finančnega stanja in poslovnega izida družbe. Tako kot za (skoraj) vse normativne akte je tudi računovodske standarde in standarde revidiranja mogoče razlagati in razumeti na različne načine. Sodišče zato ne nasprotuje tožničini tožbeni navedbi, da si stroka ni enotna in da je mogoče standarde razlagati tudi drugače, kot jih razlaga Agencija. Vendar to ne pomeni, da lahko v vsakem primeru obvelja več različnih razlag, saj bi takšno stališče v celoti izničilo preskriptivni značaj standardov. To, da gre za pravila stroke, po drugi strani pomeni, da mora imeti v dvomu odločilno vlogo pri njihovi razlagi...
VSRS sodba VIII Ips 194/2014Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek08.12.2014odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlogOb koncu prvega tromesečja 2013 so bili rezultati neugodni in tudi prognoza je bila slaba, zaradi česar je tožena stranka dejansko in ne samo navidezno spremenila organizacijo dela ter zmanjšala število zaposlenih. Kasnejši dogodki, ko je 31. 5. 2013, po odpovedi pogodbe o zaposlitvi drugega revizorja informacijskih sistemov, tožena stranka sprejela sklep o ukinitvi pododdelka, obstoj odpovednega razloga samo potrjujejo.Zaposlitev delavca v eni od povezanih družb samo po sebi ne pomeni zlorabe instituta odpovedi iz poslovnega razloga.Neutemeljeno je tudi revizijsko zavzemanje za to, da bi moral preizkus, ali je delo dveh revizorjev še potrebno, zajeti daljše časovno obdobje, ker naj bi v določenem obdobju res bilo manj dela, da pa se to nadomesti že v naslednjem obdobju. Tožena stranka je namreč imela pravico, da se je že po krajšem obdobju slabših poslovnih rezultatov in slabi prognozi odločila za spremembe in zmanjšanje števila zaposlenih. Da bi se razmere po tem...
Sodba VIII Ips 66/2012Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek06.11.2012naknadna odmera starostne pokojnine - pravnomočno odmerjena pokojnina - novo dejstvo - obseg varovanja pravnomočnosti v upravni odločbi - obnova postopkaVrhovno sodišče je že v več odločbah zavzelo stališče, da dejansko stanje, ki je podlaga za priznanje pravic oz. za naložitev obveznosti, ne predstavljajo le dejstva, ugotovljena z odločbo, temveč vsa dejstva, ki so nastala do izdaje upravne odločbe in bi lahko predstavljala dejansko podlago za odločanje o pravici oz. obveznosti materialnega prava. Če tožena stranka pokojninsko osnovo izračuna napačno, stranka napačna oz. neugotovljena dejstva lahko uveljavlja v pritožbenem postopku ali pa nova dejstva in nove dokaze – nove z vidika stranke in izpodbijane odločbe, ki so obstajali v času prvotnega odločanja, uveljavlja po pravnomočnosti odločbe z izrednim pravnim sredstvom obnovo postopka.
VSRS Sodba I G 7/2013Vrhovno sodiščeUpravni oddelek01.07.2015revidiranje - izrek opomina pooblaščenemu revizorju - nezadostna pridobitev revizijskih dokazov za vrednotenje naložb in za prikaz finančnih tokovPredpise, ki urejajo ocenjevanje oziroma revidiranje, je treba uporabljati tako, da je zagotovljen resničen in pošten prikaz finančnega stanja in poslovnega izida družbe. Tako kot za (skoraj) vse normativne akte je tudi računovodske standarde in standarde revidiranja mogoče razlagati in razumeti na različne načine, tudi drugače, kot jih razlaga Agencija za javni nadzor nad revidiranjem (v nadaljevanju Agencija). Vendar to ne pomeni, da lahko v vsakem primeru obvelja več različnih razlag, saj bi takšno stališče v celoti izničilo preskriptivni značaj standardov. To, da gre za pravila stroke, po drugi strani pomeni, da mora imeti v dvomu odločilno vlogo pri njihovi razlagi ravno sektorski regulator (v tem primeru tožena stranka - Agencija), ki je odgovoren za pravno, konsistentno in učinkovito delovanje posameznega področja. Sodni nadzor nad tem, katera od več možnih razlag oziroma uporaba katerih možnih metod je pravilna, je zato nujno zadržan in pride v poštev le...
VSRS sklep III Ips 69/2013Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek19.05.2015manjšinski delničarji - izključitev manjšinskih delničarjev - primerna denarna odpravnina - pravni standard - poravnalni odbor - premija za kontrolni delež - sodna določitev primerne denarne odpravnine - izvedensko mnenjeZakon ne daje konkretnih vsebinskih meril, ki jih je treba upoštevati pri določanju primerne denarne odpravnine. Gre za pravni standard, katerega vsebino je treba v vsakem konkretnem primeru posebej napolniti s pomočjo metod in standardov ocenjevanja vrednosti podjetja, ob upoštevanju premoženjskega in profitnega stanja družbe v tistem trenutku, ko skupščina sklepa o izključitvi manjšinskih delničarjev.Poravnalni odbor je kontrolno premijo izračunal na podlagi preteklih transakcij z delnicami. Čeprav zakonodajalec ni natančneje določil upoštevanja merila „premoženjskega in profitnega stanja družbe v trenutku, ko skupščina sklepa o izstisnitvi“, Vrhovno sodišče ni naklonjeno njegovi zožujoči razlagi, ravno zaradi iskanja pravega ravnotežja med varstvom interesov manjšinskega in glavnega delničarja. Poleg tega 556. člen ZDR-1, ki določa, da mora primerna odpravnina upoštevati premoženjsko in profitno stanje v trenutku skupščinskega sklepa, ne izključuje...
VSRS Sklep X Ips 365/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek01.02.2017dovoljenost revizije - kršitev pravil revidiranja - opomin - pomembno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča - jasna zakonska določba - podpis revizorjevega poročila - pooblaščeni revizor - zelo hude posledice - dobro ime in ugled - javna objava sankcijeČe revident uveljavlja odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, mora tudi izpostaviti in opraviti primerjavo dejanskega stanja iz izpodbijane sodbe s sodnimi odločbami, od katerih naj bi izpodbijana odločitev odstopala.Revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih podpiše pooblaščeni revizor, tj. zakoniti revizor, ki ima veljavno dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja po tem zakonu in ga revizijska družba imenuje za posamezni revizijski posel kot glavnega odgovornega za izvajanje obvezne revizije v imenu revizijske družbe (ključni revizijski partner). Drugačne vloge oziroma odgovornosti podpisnikov revizorjevega poročila zakon ne predvideva, zato za vsebino revizorjevega poročila kot pooblaščeni revizor odgovarja vsak, ki poročilo podpiše.Zatrjevane in neizkazane zelo hude posledice izpodbijanega opomina zaradi kršitev pravil revidiranja, ki izhajajo iz ureditve po ZRev-2, ne pomenijo zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83....
Sodba in sklep G 1/2001Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek06.02.2001javne družbe - objava povzetka revidiranega letnega poročila - nadzor nad poročanjem - kršitev obveznosti poročanjaJavna družba, ki ji je Agencija za trg vrednostni papirjev odredila odpravo kršitev obveznosti poročanja, ni dolžna skupaj z objavo manjkajočih delov povzetka revidiranega letnega poročila ponovno objaviti že objavljeni del povzetka revidiranega letnega poročila, če se pri tem sklicuje na že izvršeno objavo.
Sodba I G 6/2013Vrhovno sodiščeUpravni oddelek11.12.2013postopek sodnega varstva – kršitev pravil revidiranja – pooblaščeni revizor – izrek opomina – Mednarodni standardi revidiranja – javno revidiranje - prevrednotenje naložbenih nepremičnin – dokazilo o lastništvuNi sporno, da je pravni temelj za pridobitev lastninske pravice lahko tudi zakon ali odločba državnega organa (t. i. originaren izvoren način pridobitve lastninske pravice). Vendar pa to še ne pomeni, da je bilo, glede na takšen način pridobitve lastninske pravice v obravnavanem primeru, tudi zadoščeno Mednarodnim standardom revideranja, ki se nanašajo na revizijsko dokumentacijo in revizijske dokaze v zvezi z vrednotenjem naložbenih nepremičnin.
Sodba VIII Ips 13/2007Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek18.12.2007odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - znižanje plačeIz opredelitve utemeljenega poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki v bistvu pomeni prenehanje potreb po opravljanju del na delovnem mestu iz pogodbe o zaposlitvi v dosedanji vsebini, organizacijski opredelitvi ali zahtevnosti, ne izhaja, da bi lahko bil utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi zgolj in izključno le znižanje delavčeve plače.
Sodba III Ips 186/99Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek03.02.2000letno poročilo družbe - poslovna poročila družbe - izpodbojnost sklepa o potrditvi letnega poročilaLetno poročilo sestoji iz letnega računovodskega poročila in iz poslovnega poročila. Poročilo revizorja ni sestavni del letnega poročila družbe. Poslovno poročilo (kot sestavni del letnega poročila) mora vsebovati podatke o izdajanju in odkupovanju lastnih delnic. Če jih ne, je to izpodbojni razlog po 2. al. 1. odst. 370. člena ZGD. Izpodbojni razlogi, navedeni v prvem odstavku 370. člena ZGD, so neodvisno od obstoja predpostavk izpodbijanja, navedenih v 364. členu ZGD.
Sodba I G 2/2013Vrhovno sodiščeUpravni oddelek16.04.2014nadzor dela revizorke - neupoštevanje pravil revidiranja - mednarodni standardi revidiranja - MSR - opomin kot sankcija - kontrola zakonitosti v upravnem sporu - enostopenjski upravni sporČe se pojavi utemeljen sum, da je revizorka pri revidiranju izkazov družbe delo opravila tako, da ni upoštevala Zakon o revidiranju in MSR, Agencija za javni nadzor nad revidiranjem, izda odločbo o začetku postopka, po izjavi nadziranke pa še (drugo) odločbo.

Izberi vse|Izvozi izbrane