Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 74cT1yZXZpem9yamEmZGF0YWJhc2UlNUJTT1ZTJTVEPVNPVlMmX3N1Ym1pdD1pJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEaSZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZvcmRlcj1jb2RlJmRpcmVjdGlvbj1kZXNj
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba I Ips 72/98Vrhovno sodiščeKazenski oddelek14.06.2001sodba - izrek obsodilne sodbe - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obrazložitev sodbe sodišča druge stopnje - načelo proste presoje dokazov - premoženjskopravni zahtevek - nedoločenost oškodovanca v izreku o premoženjskopravnem zahtevku - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanjaČe v abstraktnem dejanskem stanu, navedenem v izreku obsodilne sodbe, ni navedena izvršitvena oblika kaznivega dejanja, to ne predstavlja kršitve 1. točke 1. odstavka 359. člena ZKP niti kršitve 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP. Abstraktni dejanski stan namreč ni nujna sestavina izreka obsodilne sodbe. Če pritožbeno sodišče ni posebej in izrecno odgovorilo na nerelevanten pritožbeni ugovor, se je pa v zvezi s tem sklicevalo na obrazloženo stališče prvostopenjske sodbe, ni kršena določba 1. odstavka 395. člena ZKP. V izreku o premoženjskopravnem zahtevku je odločeno, da mora obsojenec plačati dosojeni znesek v korist družbenega kapitala. Ker gre za abstrakten pojem, ki ne pomeni oškodovanca v kazenskopravnem smislu, je izrek neizvršljiv, kar pa ne more biti v škodo obsojenca in ne predstavlja kršitve kazenskega zakona ali postopka.
VSRS Sodba II Ips 58/2020Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.10.2020mediji - TV oddaja - objava popravka - pravica do objave popravka - izguba pravice - razlogi za zavrnitev objave popravka - odklonilni razlog - zavrnitev sodelovanja v oddaji - prekluzija - sporočilnost objaveV ZMed ni zakonske podlage za omejevanje ugovorov odgovornega urednika v pravdi, četudi ta poprej ni ravnal v skladu z osmim odstavkom 27. člena ZMed. Za prekluzijo, ki pomeni močno omejitev obrambnih možnosti tožene stranke, bi morala obstajati izrecna zakonska podlaga.
VSRS Sodba III Ips 45/2019Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek24.09.2019dopuščena revizija - delitev bilančnega dobička - izpodbojnost sklepa o uporabi bilančnega dobička - ničnost letnega poročila - ekonomska nujnost zadržanja dobičkaNamen ureditve iz prvega odstavka 399. člena ZGD-1 je zagotoviti nadaljnji obstoj in pogoje za delovanje družbe, kar zagotavlja ohranitev in dolgoročno donosnost podjetja, s čimer se ščiti tudi naložba manjšinskih delničarjev v taki družbi. Izpolnjevanje namena te zakonske ureditve pa terja, da se ekonomska nujnost za zadržanje dobička ne zamejuje zgolj do časovne točke, ki ga še zajema izkaz poslovnega izida, v katerem je prikazan tudi bilančni dobiček. Ekonomska nujnost za zadržanje dobička se presoja v časovnem horizontu, ki ga je razumno mogoče šteti kot primernega glede na veljavnost (uporabljivost) ekonomskih in finančnih parametrov, ki se upoštevajo pri taki oceni. Primerno časovno obdobje se ocenjuje v okoliščinah posameznega primera, pri čemer se kriterij nujnosti preizkuša glede na tako določeno časovno obdobje. Letno poročilo velja, če ni ugotovljena njegova ničnost. Vezanost na letno poročilo seveda pomeni vezanost na tam ugotovljeno višino...
VSRS Sodba X Ips 24/2019Vrhovno sodiščeUpravni oddelek18.05.2020dopuščena revizija - dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v zavarovalnici - pogoji za izdajo dovoljenja - obseg sodnega preizkusa - zadržan sodni nadzor - primernost kvalificiranega imetnika - dobro ime in ugled oseb v vodstvu pravne osebe - finančna trdnost kvalificiranega imetnika - razlaga Slovenskih računovodskih standardov (SRS) - razkritje finančnih podatkov - izvedba dokaza z izvedencem - glavna obravnava v upravnem sporu - zavrnitev revizijeNe obstaja pravna podlaga za zadržani oziroma omejeni sodni nadzor nad odločbami, s katerimi Agencija za zavarovalni nadzor odloča o pridobitvi kvalificiranega deleža. Pri vseh vprašanjih, s katerimi je tožnica v upravnem sporu utemeljevala dokazni predlog za imenovanje izvedenca finančne oziroma računovodske stroke, gre za vprašanja pravilne uporabe (materialnega) prava, ki so v domeni razlage upravnega organa in sodišča (iura novit curia), in ne gre za vprašanja ugotovitve dejanskega stanja, ki bi se v upravnem sporu ugotavljala s pomočjo izvedencev. Tako se izkaže, da izvedba glavne obravnave v obravnavani zadevi ni bila potrebna, tudi če bi bila po 448. členu ZZavar-1 dopustna.
VSRS Sodba II Ips 207/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek06.12.2018poroštvo - solidarno poroštvo - razmerje med porokom in dolžnikom - opustitev garancij s strani upnika - oprostitev poroka zaradi opustitve garancij - dolžnost obvestitve poroka o dolžnikovi opustitvi - subrogacija - prenehanje obveznosti dolžnika - regres plačnika nasproti porokom - ugovor vrstnega reda - odpoved kreditne pogodbe - finančni leasing - splošni pogoji - odpoved pogodbe o leasingu - vrnitev predmeta leasinga - izpodbijanje dejanskega stanja - pravica do poštenega sojenja - ustavna vloga Vrhovnega sodišča - dopuščena revizijaNekateri pravni redi poznajo posebno vrsto ugovora vrstnega reda, v skladu s katerim ima porok pravico zahtevati, naj upnik najprej uveljavlja svojo pravico iz stvarne varščine oziroma zastavne pravice (beneficium excussionis realis). Pravilo iz 1027. člena OZ ni primer tovrstnega ugovora. Že v zadevi II Ips 183/2012 je bilo sklicujoč se na pravno literaturo pojasnjeno, da je porok dolg dolžan poravnati, nanj pa skladno z določbo 1018. člena OZ preide glavna terjatev skupaj s stranskimi pravicami in jamstvi za njeno izpolnitev. V takšnem položaju bi bilo ravnanje upnika nepošteno, če bi se tem garancijam odrekel ali če bi z njimi ravnal tako neskrbno, da bi jih izgubil. Glede zavarovanj ne sme storiti ničesar, kar bi porokov položaj poslabšalo, torej da bi zavarovanje prenehalo ali se zmanjšalo in bi bil zato onemogočen prehod zavarovanja na poroka. Če to obveznost krši, ni podlage za porokovo obveznost v znesku, ki bi ga mogel dobiti z izvrševanjem zavarovanj.
VSRS Sklep X Ips 365/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek01.02.2017dovoljenost revizije - kršitev pravil revidiranja - opomin - pomembno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča - jasna zakonska določba - podpis revizorjevega poročila - pooblaščeni revizor - zelo hude posledice - dobro ime in ugled - javna objava sankcijeČe revident uveljavlja odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, mora tudi izpostaviti in opraviti primerjavo dejanskega stanja iz izpodbijane sodbe s sodnimi odločbami, od katerih naj bi izpodbijana odločitev odstopala.Revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih podpiše pooblaščeni revizor, tj. zakoniti revizor, ki ima veljavno dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja po tem zakonu in ga revizijska družba imenuje za posamezni revizijski posel kot glavnega odgovornega za izvajanje obvezne revizije v imenu revizijske družbe (ključni revizijski partner). Drugačne vloge oziroma odgovornosti podpisnikov revizorjevega poročila zakon ne predvideva, zato za vsebino revizorjevega poročila kot pooblaščeni revizor odgovarja vsak, ki poročilo podpiše.Zatrjevane in neizkazane zelo hude posledice izpodbijanega opomina zaradi kršitev pravil revidiranja, ki izhajajo iz ureditve po ZRev-2, ne pomenijo zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83....
VSRS Sklep X Ips 79/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek10.05.2017dovoljenost revizije - revidiranje - izrek opomina pooblaščenemu revizorju - pomembno pravno vprašanje - odstop do sodne prakse Vrhovnega sodišča ni izkazan - obvezna postavitev izvedenca - primerna uporaba ZPPRevidentka s sklicevanjem na razlago 243. člena ZPP, ki jo je vrhovno sodišče sprejelo v pravdnih zadevah, ni izpolnila trditvenega in dokaznega bremena za dovoljenost revizije v upravnem sporu. ZPP se v upravnem sporu uporablja le primarno, poleg tega je o kršitvah pravil revidiranja odločal za to usposobljeni organ, ki je ta pravila tudi razlagal.
VSRS sodba VIII Ips 73/2015Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek22.09.2015pravica iz invalidskega zavarovanja - prenehanje pravice - pravnomočna odločba - vezanost na pravnomočno odločbo - ne bis in idemKer je tožena stranka v pravnomočno zaključenem postopku že ugotavljala dejstva, za katera je revident želel kasneje doseči enake pravne posledice tudi v tem socialnem sporu, je sodišče po načelu pravnomočnosti vezano na odločitev v predhodno že pravnomočno zaključenem postopku z odločbo tožene stranke.
VSRS sodba VIII Ips 237/2015Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek19.04.2016razrešitev direktorja zavoda - nezakonitost prenehanja delovnega razmerjaOb dokaznem zaključku sodišč druge in prve stopnje , da mnenje ni bilo naročeno in porabljeno v korist toženke, pač pa v korist in utemeljitev zahtevkov D. D. in tožnika v postopkih zoper toženko, gre za očiten primer nenamenske uporabe sredstev in zato utemeljen razlog za predčasno razrešitev.Nepomembne so revizijske navedbe o tem, da je bil najprej izveden postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi, šele kasneje pa je bil tožnik tudi razrešen. Vrstni red ukrepov toženke in časovni razmik med izredno odpovedjo in razrešitvijo ne vpliva na zakonitost razrešitve.
VSRS sodba VIII Ips 43/2015Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek21.04.2015plačilo nagrade za uspešno poslovanje - zastaranje terjatve - pretrganje zastaranja - računovodski prikaz plačila - dejanska narava plačila - zavrnitev dokaza z izvedencem - bistvena kršitev določb pravdnega postopkaSodbi sodišč druge in prve stopnje imata o naravi izplačil jasne in določne razloge. Pri tem ni pomembno, če sodišči nista izrecno omenili tudi številke postavke v plačilnih listih tožnika, saj sta povem jasno obrazložili, da prav ta izplačila niso predstavljala delnih izplačil nagrad za poslovni rezultat v letu 2005. Iz obeh sodb jasno izhaja razlikovanje med tem, kaj so dejansko predstavljala kasnejša izplačila poleg tožnikove plače (božičnico, ozimnico in stimulacijo), in prikazovanjem teh izplačil zaradi davčnih razlogov in računovodskih prikazov.
VSRS Sklep X Ips 347/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek14.06.2017dovoljena revizija - vrednostni kriterij - simuliran (navidezni) pravni posel - ugotavljanje pogodbene volje strank - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - indici - nova dejstva in dokaziNi pravilno stališče revidenta, da iz objektivno razvidnih okoliščin ni mogoče ugotavljati navideznosti posla in prave volje strank. V primerih, ko gre za davčno izogibanje z navideznimi pravnimi posli, (navidezni) pogodbeni stranki davčnemu organu svojo pravo voljo namenoma prikrivata, zato jo bo največkrat mogoče ugotavljati izključno iz drugih okoliščin, torej posrednih dokazov in indicev. Dolžnost sodišča odgovoriti na upoštevne tožbene navedbe je prav pri kompleksnem ugotavljanju dejanskega stanja prek posrednih dokazov velikega pomena, saj je ob opustitvi te dolžnosti lahko argumentacija sodišča sicer (toliko bolj) logična in razumljiva, kolikor se omeji le na določena dejstva oziroma trditve, ki govorijo v prid določeni ugotovitvi dejanskega stanja, vendar pa to seveda ne pomeni, da je bil stranki zagotovljen pošten postopek. Zato mora torej sodišče ob ustrezni obravnavi vseh upoštevnih navedb strank v postopku izvesti dokaze, ugotavljati dejstva in...
VSRS sodba in sklep III Ips 28/2014Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek14.07.2015posojilna pogodba - posojilo družbi - vrnitev posojil danih družbi - insolventnost - gospodarska krizaČe je gospodarska družba insolventna, je gotovo v gospodarski krizi v smislu, kot ga terja določba prvega odstavka 499. člena ZGD-1. Ni pa mogoče potegniti enačaja med insolventnostjo in tako razumljeno „gospodarsko krizo“. Insolventna gospodarska družba je nedvomno v gospodarski krizi, so pa lahko v gospodarski krizi tudi gospodarske družbe, ki (še) niso insolventne. Revident ne more uspeti z zatrjevanjem, da ni vedel za stanje tožeče stranke, ki je terjalo zagotovitev lastnega kapitala. Določba prvega odstavka 499. člena ZGD-1 takega vedenja ne zahteva. Tudi sicer si ni mogoče predstavljati, da kot edini družbenik in posojilodajalec ne bi poznal ekonomsko finančnega položaja svoje družbe.
VSRS Sklep I Up 336/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek29.10.2014revizija poslovanja univerze - „redni upravni spor“ - položaj stranke - sodno varstvo po 4. členu ZUS-1Če oseba opusti postopkovne možnosti, da bi v določenem upravnem postopku sodelovala kot stranka ali stranska udeleženka (42., 43. in 143. člen, drugi odstavek 229. člena in 9. točka 260. člena ZUP), in zato izpolni pravico do sodnega varstva v „rednem“ upravnem sporu, ji posledično ne more biti zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu po 4. členu ZUS-1.
VSRS sklep II Ips 242/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek19.03.2015denacionalizacija - kmetijska zemljišča - zavezanec za vrnitev nepremičnine - pravica do odškodnine - odplačna pridobitev nepremičnine - ex lege prenos v last države - zemljiškoknjižni vpis - deklaratornost vpisaZa uveljavljanje upravičenj po 73. členu ZDen je bistveno, da predlagatelj glede na določbe ZLPP in ZSKZ zaradi njihovega ex lege prenosa na državo že ob uveljavitvi navedenih zakonov ni mogel postati lastnik kmetijskih zemljišč niti zavezanec za njihovo vrnitev.
VSRS Sodba I G 7/2013Vrhovno sodiščeUpravni oddelek01.07.2015revidiranje - izrek opomina pooblaščenemu revizorju - nezadostna pridobitev revizijskih dokazov za vrednotenje naložb in za prikaz finančnih tokovPredpise, ki urejajo ocenjevanje oziroma revidiranje, je treba uporabljati tako, da je zagotovljen resničen in pošten prikaz finančnega stanja in poslovnega izida družbe. Tako kot za (skoraj) vse normativne akte je tudi računovodske standarde in standarde revidiranja mogoče razlagati in razumeti na različne načine, tudi drugače, kot jih razlaga Agencija za javni nadzor nad revidiranjem (v nadaljevanju Agencija). Vendar to ne pomeni, da lahko v vsakem primeru obvelja več različnih razlag, saj bi takšno stališče v celoti izničilo preskriptivni značaj standardov. To, da gre za pravila stroke, po drugi strani pomeni, da mora imeti v dvomu odločilno vlogo pri njihovi razlagi ravno sektorski regulator (v tem primeru tožena stranka - Agencija), ki je odgovoren za pravno, konsistentno in učinkovito delovanje posameznega področja. Sodni nadzor nad tem, katera od več možnih razlag oziroma uporaba katerih možnih metod je pravilna, je zato nujno zadržan in pride v poštev le...
VSRS Sklep X Ips 314/2013Vrhovno sodiščeUpravni oddelek06.04.2016dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve - davek od dohodkov pravnih oseb - plačnik davka - obdavčitev realizacije delniških opcij - trenutek obdavčitve nagrajevanja z delniškimi opcijami - izvršitev delniške opcije - odsvojitev delniške opcije - obdavčitev izvršitve delniške opcije po ZDoh - boniteta - načelo zakonitosti v davčnem pravu - dopustno davčno optimiziranje - nedopustno davčno izogibanje - navidezni pravni posli - zloraba predpisov za izognitev davčni obveznosti - davčna neupoštevnost pravnega posla - vrednotenje pravnih poslov po ekonomski vsebini - ničnost pravnega posla - svoboda ustanavljanja - dopustnost omejitve svobode ustanavljanja za preprečevanje povsem umetnih konstruktov - družba brez gospodarske resničnosti - opravljanje gospodarske dejavnosti - davčna obravnava dohodkov članov nadzornega sveta - vračilo zamudnih obresti od neupravičeno odmerjenega in plačanega davka - dokazna sredstva v davčnem postopku - dokazovanje z listinami - zaslišanje prič - vnaprejšnja dokazna ocena - načelo proste presoje dokazov - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - neobrazloženost sodbe sodišča prve stopnje - absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - kršitev ustavne pravice do enakega varstva pravicZa davčno neupoštevnost odsvojitve opcijskih upravičenj nizozemski družbi v letu 2004 in obdavčitev izvršitve opcij v letu 2006 je treba ugotoviti bodisi, da je bil prenos opcijskih upravičenj na to družbo v letu 2004 navidezen, ali pa, da so opcijski upravičenci z načinom odsvojitve opcijskih upravičenj navedeni družbi v letu 2004 zlorabili predpise, ki omogočajo prenos opcijskih upravičenj ter svobodo ustanavljanja gospodarskih družb, z namenom davčnega izogibanja, zaradi česar se tak prenos opcijskih upravičenj na davčnopravnem področju ne upošteva. Če se ugotovi, da je bila družba brez gospodarske resničnosti, katere izključni cilj je bil izognitev slovenski davčni zakonodaji, in da ustanovitev te družbe ni zasledovala cilja resničnega opravljanja gospodarske dejavnosti v daljšem časovnem obdobju, temveč je bila ustanovljena zgolj z namenom prenosa delniških opcij na Nizozemsko zaradi izognitve davku ob izvršitvi...
VSRS sklep III Ips 69/2013Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek19.05.2015manjšinski delničarji - izključitev manjšinskih delničarjev - primerna denarna odpravnina - pravni standard - poravnalni odbor - premija za kontrolni delež - sodna določitev primerne denarne odpravnine - izvedensko mnenjeZakon ne daje konkretnih vsebinskih meril, ki jih je treba upoštevati pri določanju primerne denarne odpravnine. Gre za pravni standard, katerega vsebino je treba v vsakem konkretnem primeru posebej napolniti s pomočjo metod in standardov ocenjevanja vrednosti podjetja, ob upoštevanju premoženjskega in profitnega stanja družbe v tistem trenutku, ko skupščina sklepa o izključitvi manjšinskih delničarjev.Poravnalni odbor je kontrolno premijo izračunal na podlagi preteklih transakcij z delnicami. Čeprav zakonodajalec ni natančneje določil upoštevanja merila „premoženjskega in profitnega stanja družbe v trenutku, ko skupščina sklepa o izstisnitvi“, Vrhovno sodišče ni naklonjeno njegovi zožujoči razlagi, ravno zaradi iskanja pravega ravnotežja med varstvom interesov manjšinskega in glavnega delničarja. Poleg tega 556. člen ZDR-1, ki določa, da mora primerna odpravnina upoštevati premoženjsko in profitno stanje v trenutku skupščinskega sklepa, ne izključuje...
VSRS sklep III Ips 76/2013Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek19.05.2015zahteva za varstvo zakonitosti - revizorjevo poročilo - posebni revizor - posebno revizorjevo poročilo - imenovanje novega posebnega revizorja - dopolnitev revizorjevega poročila - pravice malih delničarjevVrhovno državno tožilstvo v zahtevi za varstvo zakonitosti izhaja iz predpostavke, da imajo manjšinski delničarji pravico, da zahtevajo dopolnitev posebnega revizijskega poročila ali imenovanje drugega posebnega revizorja, potem ko je bil s strani sodišča posebni revizor že imenovan. Vendar pa to izhodišče ni pravilno. ZGD-1 situacije, ko predlagatelj predlaga imenovanje drugega posebnega revizorja, izrecno ne ureja.Smiselna uporaba določb ZPP, ki urejajo imenovanje drugega izvedenca, v konkretnem primeru ne pride v poštev.Pravica manjšinskih delničarjev se z imenovanjem posebnega revizorja in izdelavo posebnega revizorjevega poročila iz 320. člena ZGD-1 izčrpa.
Sodba I G 6/2013Vrhovno sodiščeUpravni oddelek11.12.2013postopek sodnega varstva – kršitev pravil revidiranja – pooblaščeni revizor – izrek opomina – Mednarodni standardi revidiranja – javno revidiranje - prevrednotenje naložbenih nepremičnin – dokazilo o lastništvuNi sporno, da je pravni temelj za pridobitev lastninske pravice lahko tudi zakon ali odločba državnega organa (t. i. originaren izvoren način pridobitve lastninske pravice). Vendar pa to še ne pomeni, da je bilo, glede na takšen način pridobitve lastninske pravice v obravnavanem primeru, tudi zadoščeno Mednarodnim standardom revideranja, ki se nanašajo na revizijsko dokumentacijo in revizijske dokaze v zvezi z vrednotenjem naložbenih nepremičnin.
Sodba VIII Ips 213/2013Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek23.12.2013naknadna odmera starostne pokojnine - pravnomočno odmerjena pokojnina - pokojninska osnova - pravnomočnost - novo dejstvo - obnova postopka - dopolnilna odločbaDejanskega stanja, ki je podlaga za priznanje pravic pri odločanju o priznanju pokojnine in njeni odmeri, ne predstavljajo le dejstva, ugotovljena z odločbo, temveč vsa dejstva, ki so nastala do izdaje upravne odločbe in bi lahko predstavljale dejansko podlago za odločanje o pravici oziroma obveznosti materialnega prava. Določba 220. člena ZPP se nanaša na primere, v katerih že izdana odločba ne obsega odločitve o vseh vprašanjih, ki so bila predmet postopka in ne na primere, ko že izdana odločba predstavlja oziroma vsebuje odločitev o edinem predmetu oziroma vseh predmetih postopka, pa naknadno pride le do ugotovitve, da bi o istem predmetu moral organ, ki je odločal, upoštevati še dodatna dejstva ali bi moral drugače upoštevati že znana dejstva. Dopolnilna odločba tudi ne omogoča naknadnega dopolnjevanja razlogov odločbe, s katero je bilo odločeno o vseh vprašanjih, ki so bila že predmet postopka. Možnost naknadnega spreminjanja podatkov v matični evidenci...

Izberi vse|Izvozi izbrane