Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 74cT1yZXZpem9yamEmZGF0YWJhc2UlNUJTT1ZTJTVEPVNPVlMmX3N1Ym1pdD1pJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEaSZzaG93VHlwZT1kaXYmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0z

Dokument: Sodba III Ips 57/2012, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 17.12.2012

Institut: odgovornost poslovodje družbe z omejeno odgovornostjo - neupravičena poraba sredstev družbe - trditveno in dokazno breme - posojilna pogodba

Jedro: Če pravdna stranka dejstev ne navede dovolj določno, pa bi jih glede na aktivnost nasprotne pravdne stranke morala, sodišče ne more izvesti dokaznega postopka, zato da bi ugotavljalo (in ne dokazovalo) dejstva, ki jih pravdna stranka sploh ni (dovolj) konkretno navedla. Neizvedba dokazov v takšnem... primeru ne predstavlja kršitve določb pravdnega postopka ali kršitve ustavnih pravic, temveč je upoštevaje razpravno načelo zgolj posledica neustrezne aktivnosti pravdne stranke.

+

Dokument: Sodba I G 5/2012, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 18.12.2013

Institut: nadzor nad kakovostjo dela pooblaščenih revizorjev - izrek opomina pooblaščenemu revizorju - kršitev pravil revidiranja - nezadostni in neustrezni revizijski dokazi - neustrezno ovrednotenje dela veščaka poslovodstva - neustrezno ovrednotenje zanesljivosti informacij

Jedro: Pomanjkljivost v delu revizorke je razlog za izrek opomina pooblaščeni revizorki.

Dokument: VSRS sodba VIII Ips 237/2015, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Delovno-socialni oddelek, Datum: 19.04.2016

Institut: razrešitev direktorja zavoda - nezakonitost prenehanja delovnega razmerja

Jedro: Ob dokaznem zaključku sodišč druge in prve stopnje , da mnenje ni bilo naročeno in porabljeno v korist toženke, pač pa v korist in utemeljitev zahtevkov D. D. in tožnika v postopkih zoper toženko, gre za očiten primer nenamenske uporabe sredstev in zato utemeljen razlog za predčasno... razrešitev.Nepomembne so revizijske navedbe o tem, da je bil najprej izveden postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi, šele kasneje pa je bil tožnik tudi razrešen. Vrstni red ukrepov toženke in časovni razmik med izredno odpovedjo in razrešitvijo ne vpliva na zakonitost razrešitve.

+

Dokument: Sodba I G 8/2012, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 08.05.2013

Institut: odvzem dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža - kapitalska neustreznost banke - primernost kvalificiranega imetnika - finančna trdnost kvalificiranega imetnika - ugled in izkušnje oseb, ki imajo možnost upravljati banko - odvzem glasovalnih pravic

Jedro: Tožeča stranka kot kvalificirani imetnik deleža kapitala oziroma glasovalnih pravic v banki C., ne izpolnjuje merila primerne finančne trdnosti iz 3. točke prvega odstavka 48. člena ZBan-1, ker ni zagotovila potrebnih virov sredstev za sodelovanje pri nujni dokapitalizaciji banke C. in s tem ne... izkazuje sposobnosti za pridobivanje potrebnih finančnih sredstev, ki bi ji omogočila sodelovanje pri potrebni dokapitalizaciji banke C. v prihodnje. Zaradi ravnanj tožeče stranke je bila ogrožena sposobnost banke C. ravnati v skladu s pravili o upravljanju s tveganji ter izpolnjevati zahteve in omejitve, določene v 4. poglavju ZBan-1.Vpliv določenih oseb na upravljanje ali poslovanje banke v smislu 2. točke prvega odstavka 48. člena Zban-1 je treba razlagati na način, da vsakršno delovanje v organih upravljanja pomeni za te osebe možnost vplivanja na upravljanje oziroma vodenje poslov. Člani uprave oziroma nadzornega sveta morajo ravnati od trenutka nastopa svoje funkcije s profesionalno skrbnostjo in najvišjimi etičnimi standardi upravljanja.

+

Dokument: Sklep III Ips 67/2013, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 28.01.2014

Institut: prevzemi - manjšinski delničarji - izključitev manjšinskih delničarjev - sodni preizkus - določitev primerne denarne odpravnine

Jedro: Za izključitev manjšinskih delničarjev ciljne družbe v primeru uspešnega prevzema, s katerim je prevzemnik pridobil najmanj 90 % vseh delnic z glasovalno pravico, se ne uporabljajo določbe zakona, ki „ureja način, pogoje in postopek v zvezi s prevzemno ponudbo“ (1. člen ZPre-1, temveč... določbe zakona, ki „ureja gospodarske družbe“ (prvi odstavek 68. člena ZPre-1). Pri izključitvi manjšinskih delničarjev, ki se opravi v poprevzemnem obdobju, glavni delničar (prevzemnik) ni upravičen avtonomno odločati o tem, kakšno odpravnino (nadomestilo) naj ponudi, saj mora že po sili zakona (ZPre-1) izključenim manjšinskim delničarjem ponuditi tako in toliko, kot je ponujal v ponudbi za prevzem. Razlika med izključitvijo manjšinskih delničarjev pred prevzemom in po njem (v poprevzemnem obdobju) je samo v tem, da je pri izključitvi v poprevzemnem obdobju primerna zgolj tista odpravnina, ki je enaka nadomestilu, kot in kolikor ga je prevzemnik (po prevzemu glavni delničar) ponudil v prevzemni ponudbi (drugi odstavek 68. člena ZPre-1).Domneva se, da je odpravnina primerna, če je ponujeno enako nadomestilo (po vrsti in višini), kakor je bilo določeno v prevzemni ponudbi. Ta domneva je izpodbojna, saj lahko izključeni manjšinski delničarji (pod pogoji iz ZGD-1) uveljavljajo, da jim ni bilo ponujeno nadomestilo take vrste in v taki višini, kakor je bilo določeno v prevzemni ponudbi. In to ne glede na to, da v primeru izključitve manjšinski delničarji nimajo pravice izbirati med denarno odpravnino po ZGD-1 in odpravnino po ZPre-1, ter da zaradi posebne ureditve primerne odpravnine v samem postopku izključitve manjšinskih delničarjev odpade vrsta sicer predvidenih formalnosti v postopku priprave in izvedbe skupščine, ki jih določa ZGD-1 ter se večinoma nanašajo na določanje višine denarne odpravnine in zagotavljanje informacijskih upravičenj manjšinskih delničarjev, vključno z obveznostjo sodelovanja revizorja pri ugotavljanju primernosti višine denarne odpravnine.

+

Dokument: Sodba G 52/2011, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 13.03.2012

Institut: izrek opomina - revidiranje - kršitev pravil revidiranja - načrt finančnega prestrukturiranja - pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja - spremenjeni načrt finančnega prestrukturiranja

Jedro: Po presoji Vrhovnega sodišča je materialnopravno zmotno tožbeno izhodišče, da pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja s poročilom po 146. in 181. členu ZFPPIPP „le pomaga predstaviti finančni vidik obstoječega stanja“. Vloga pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja je namreč... ključna pri presoji materialnopravnih predpostavk za vodenje postopka prisilne poravnave. Prav on s pritrdilnim mnenjem po četrtem odstavku 146. člena ZFPPIPP v končni posledici presodi, da materialnopravne predpostavke za vodenje prisilne poravnave obstajajo. Čeprav drži, da odločitev o sprejetju prisilne poravnave sprejmejo upniki, pa le-ti navadno nimajo vseh potrebnih poslovno finančnih znanj in se posledično zanesejo na poročilo neodvisnega strokovnjaka, konkretno pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja. Vrhovno sodišče poudarja, da v primeru insolventnosti podjetja v ospredje stopijo interesi upnikov, ki postanejo nadrejeni interesom lastnikov. Poleg tega je s 137. členom ZFPPIPP še posebej (podrobneje) urejeno načelo razkritja finančnega položaja in poslovanja dolžnika, po katerem mora dolžnik upnikom razkriti vse informacije, potrebne za njihovo odločitev o sprejetju prisilne poravnave. Drugi odstavek 181. člena ZFPPIPP določa smiselno uporabo taksativno naštetih pravil 146. člena ZFPPIPP. Zato pooblaščeni ocenjevalec ne more zadostiti zahtevam 181. člena ZFPPIPP s (ponovno) opravo analize po 146. členu ZFPPIPP. Zakonodajalec je namreč predvidel razliko med poročilom po 146. in 181. členom ZFPPIPP, ki je v tem, da pooblaščeni ocenjevalec glede na spremenjeni načrt finančnega prestrukturiranja smiselno pripravi poročilo po izhodiščnih postavkah 146. člena ZFPPIPP. Pri tem drži, da določba 181. člena ZFPPIPP ne vsebuje zahteve po opravi kompleksne finančno-ekonomske-poslovne analize mimo pravil 146. člena ZFPPIPP.

+

Dokument: Sodba G 18/2003, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 14.02.2006

Institut: opomin - revidiranje - spor o zakonitosti odločb - sankcije zaradi kršitve pravil o revidiranju - strokovna pravila

Jedro: Zakonodajalec se je glede na naravo pravil o revidiranju lahko odločil za ureditev, ko se kaznovalna norma sklicuje na določno opredeljena strokovna pravila (v tem primeru SRS in MSR), iz katerih je razvidno, kako je treba ravnati - gre namreč za pravila, ki so rezultat strokovnih dognanj. Potem,... ko je ugotovila, da je tožnik sicer kršil pravila revidiranja, da pa te kršitve niso toliko vplivale na poročilo o revidiranju, da bi bilo to pomanjkljivo oziroma zavajajoče, zaradi česar bi bilo tožniku treba dovoljenje (pogojno) odvzeti, je tožena stranka lahko izrekla opomin. Pred upravni organ v postopku izreka opomina tudi ni mogoče postaviti formalnih zahtev, ki jih pred sodišče postavlja kaznovalno pravo ob izrekanju kazenskih sankcij. Tako kot (skoraj) vse normativne akte je tudi računovodske standarde in standarde revidiranja mogoče razlagati in razumeti na različne načine. Vendar to ne more pomeniti, da lahko v vsakem primeru obvelja več različnih razlag, saj bi takšno stališče v celoti izničilo preskriptivni značaj standardov: na njihovi podlagi bi ne bilo mogoče zahtevati določenega ravnanja, s čimer bi izgubili svoj smisel. To, da gre za pravila stroke, pa na drugi strani pomeni, da mora imeti v dvomu odločilno vlogo pri njihovi razlagi ravno sektorski regulator, ki je odgovoren za pravno konsistentno in učinkovito delovanje posameznega področja. Sodni nadzor nad tem, katera od več možnih razlag je pravilna, pa je zato nujno zadržan.

+

Dokument: Sodba G 35/2012, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 12.02.2013

Institut: prevzemi - usklajeno delovanje - neizpodbojna zakonska domneva o usklajenem delovanju - dokazovanje - zavrnitev dokaznega predloga

Jedro: Po prevzemnem pravu obvladovanje odvisne družbe s strani obvladujoče družbe določeno kot opredelilni element usklajenega delovanja, saj se zaradi korporacijske povezanosti avtomatično šteje, da te osebe v bistvenem sodelujejo s prevzemnikom. Ta učinek razmerja odvisnosti torej odstopa od ureditve... po pravu gospodarskih družb, saj je logično prilagojen potrebam regulacije prevzemnih ravnanj po ZPre-1. Zakonodajalec je normiral usklajeno delovanje z uporabo neizpodbojne pravne domneve, s katero je določil, da v določenih razmerjih korporacijske odvisnosti ni mogoče izključiti skupnega delovanja tako povezanih družb. Gre za pravno domnevo, ko se po zakonu brez dokazovanja šteje, da določena dejstva obstojijo (ali ne obstojijo), in sicer zaradi njihove zveze z drugimi dejstvi, katerih obstoj (neobstoj) se dokazuje po splošnih pravilih. Gre za (pravo) neizpodbojno pravno domnevo, v okviru katere velja za resnično tisto, kar na podlagi izkustev velja za resnično, in bi se zato po nepotrebnem oteževal nastop pravnih posledic, če bi bilo treba domnevana dejstva vsakič dokazovati. Sporna domneva tako predpostavlja dve dejstvi, ki sta v določeni zvezi: dejstvo usklajenega delovanja, ki se težko dokazuje in katerega obstoj zato zakon (neizpodbojno) domneva, ter dejstvo razmerja odvisnosti obvladujoče in odvisne družbe (ki je po rednem teku stvari ključno razmerje), ki se lažje dokazuje in ki se mora dokazati po splošnih pravilih (ob upoštevanju šestega odstavka 8. člena ZPre-1). Zato je glede na določbo tretjega odstavka 8. člena ZPre-1 bistvena presoja o usklajenem delovanju vezana prav na ugotavljanje obstoja okoliščin o razmerju odvisnosti oziroma obvladovanja relevantne družbe (četrti odstavek 8. člena ZPre-1). Prav s to konstrukcijo je zakonodajalec v ZPre-1 vzpostavil učinkovito pravno varstvo pred izigravanjem obveznosti prevzemnika ter oseb, ki mu pri tem, glede na naravo omenjenih korporacijskih razmerij, sledijo ter končno pomagajo.

+

Dokument: VSRS Sodba II Ips 207/2017, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 06.12.2018

Institut: poroštvo - solidarno poroštvo - razmerje med porokom in dolžnikom - opustitev garancij s strani upnika - oprostitev poroka zaradi opustitve garancij - dolžnost obvestitve poroka o dolžnikovi opustitvi - subrogacija - prenehanje obveznosti dolžnika - regres plačnika nasproti porokom - ugovor vrstnega reda - odpoved kreditne pogodbe - finančni leasing - splošni pogoji - odpoved pogodbe o leasingu - vrnitev predmeta leasinga - izpodbijanje dejanskega stanja - pravica do poštenega sojenja - ustavna vloga Vrhovnega sodišča - dopuščena revizija

Jedro: Nekateri pravni redi poznajo posebno vrsto ugovora vrstnega reda, v skladu s katerim ima porok pravico zahtevati, naj upnik najprej uveljavlja svojo pravico iz stvarne varščine oziroma zastavne pravice (beneficium excussionis realis). Pravilo iz 1027. člena OZ ni primer tovrstnega ugovora. Že v... zadevi II Ips 183/2012 je bilo sklicujoč se na pravno literaturo pojasnjeno, da je porok dolg dolžan poravnati, nanj pa skladno z določbo 1018. člena OZ preide glavna terjatev skupaj s stranskimi pravicami in jamstvi za njeno izpolnitev. V takšnem položaju bi bilo ravnanje upnika nepošteno, če bi se tem garancijam odrekel ali če bi z njimi ravnal tako neskrbno, da bi jih izgubil. Glede zavarovanj ne sme storiti ničesar, kar bi porokov položaj poslabšalo, torej da bi zavarovanje prenehalo ali se zmanjšalo in bi bil zato onemogočen prehod zavarovanja na poroka. Če to obveznost krši, ni podlage za porokovo obveznost v znesku, ki bi ga mogel dobiti z izvrševanjem zavarovanj.

+

Dokument: VSRS Sklep X Ips 347/2015, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 14.06.2017

Institut: dovoljena revizija - vrednostni kriterij - simuliran (navidezni) pravni posel - ugotavljanje pogodbene volje strank - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - indici - nova dejstva in dokazi

Jedro: Ni pravilno stališče revidenta, da iz objektivno razvidnih okoliščin ni mogoče ugotavljati navideznosti posla in prave volje strank. V primerih, ko gre za davčno izogibanje z navideznimi pravnimi posli, (navidezni) pogodbeni stranki davčnemu organu svojo pravo voljo namenoma prikrivata, zato... jo bo največkrat mogoče ugotavljati izključno iz drugih okoliščin, torej posrednih dokazov in indicev. Dolžnost sodišča odgovoriti na upoštevne tožbene navedbe je prav pri kompleksnem ugotavljanju dejanskega stanja prek posrednih dokazov velikega pomena, saj je ob opustitvi te dolžnosti lahko argumentacija sodišča sicer (toliko bolj) logična in razumljiva, kolikor se omeji le na določena dejstva oziroma trditve, ki govorijo v prid določeni ugotovitvi dejanskega stanja, vendar pa to seveda ne pomeni, da je bil stranki zagotovljen pošten postopek. Zato mora torej sodišče ob ustrezni obravnavi vseh upoštevnih navedb strank v postopku izvesti dokaze, ugotavljati dejstva in opraviti niz sklepov, iz katerih preko posredno relevantnih dejstev s pomočjo pravil izkušenj in logike pride do sklepa o neposredno relevantnih dejstvih. Indici morajo za utemeljitev končnega sklepa sodišča skupaj tvoriti razumljivo in logično celoto, na podlagi katere se lahko opravi tudi materialnopravna presoja. Nedovoljeno davčno izogibanje, s katerim se ni mogoče izogniti uporabi predpisov o obdavčenju, predstavljajo tudi pravni posli, ki sicer niso navidezni v smislu tretjega odstavka 74. člena ZDavP-2, saj sta stranki njihove posledice hoteli in so posli tudi dejansko nastali. Navedeni pravni posli pa se od dopustne davčne optimizacije razlikujejo v tem, da je njihov izključni namen pridobiti neupravičeno davčno ugodnost in preprečiti dosego cilja davčnega predpisa. To ravnanje je pogosto razvidno iz značilnosti, da sta stranki določen pravni posel izpeljali po nerazumljivo zapleteni in kompleksni poti, za katero ni - razen izogibanja določeni obdavčitvi - mogoče najti nobenega razumnega poslovnega cilja.

+

Dokument: VSRS Sodba II Ips 58/2020, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 23.10.2020

Institut: mediji - TV oddaja - objava popravka - pravica do objave popravka - izguba pravice - razlogi za zavrnitev objave popravka - odklonilni razlog - zavrnitev sodelovanja v oddaji - prekluzija - sporočilnost objave

Jedro: V ZMed ni zakonske podlage za omejevanje ugovorov odgovornega urednika v pravdi, četudi ta poprej ni ravnal v skladu z osmim odstavkom 27. člena ZMed. Za prekluzijo, ki pomeni močno omejitev obrambnih možnosti tožene stranke, bi morala obstajati izrecna zakonska podlaga.


Obrazložitev: ... sporočila tožnice pa sta zaključili, da se popravek nanj ne nanaša.Povzetek revizijskih navedb9. Revidentka meni, da je treba v obravnavani zadevi odgovoriti na sledeči pravni vprašanji:1) Ali lahko toženka šele v odgovoru na tožbo prvič poda trditveno podlago, dokaze in vsebinsko utemeljitev, zakaj zahtevani popravek naj ne bi bil ustrezen, medtem ko v zavrnitvi predlaganega popravka ne navede ničesar razen sklica na zakonske določbe ZMed?2) Ali sta sodišči pravilno materialnopravno presodili očitke v oddaji Z, ki se nanašajo na tožnico, vsebino ...

Dokument: VSRS Sodba I Ips 6155/2013, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 05.07.2017

Institut: bistvene kršitve določb postopka - sprememba obtožbe - pravica do obrambe - pomanjkljivi razlogi - nepopolna ali zmotna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - pravilo podjetniške presoje (business judgement rule) - prepoved finančne asistence - odločba o odvzemu premoženjske koristi - zakonski znaki - enako varstvo pravic v postopku - privilegij pridruženja (beneficium cohaesionis) - dejanski koncern - kriteriji za zavrnitev dokaznih predlogov - izčrpanost pravnih sredstev - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - dokazni predlog - premoženjska korist - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi - fiktivni posli - prikrajšanje - materialni pogoj odgovornosti pravne osebe

Jedro: Sprememba obtožnice, temelječa na spremenjenem vrednotenju dejstev, dokaznega gradiva in pravnih institutov, je dopustna, če je skladna z merili, izoblikovanimi v (ustavno) sodni praksi. Obramba mora izkazati materialnopravno pomembnost predlaganega dokaza. Možnost posrednega storilstva,... je izključena, ker je obsojenec sam izpolnil znake kaznivega dejanja. Vprašanje, ali je storilec pri opravljanju gospodarske dejavnosti izrabil (zlorabil) svoj položaj, se presoja na podlagi aktov gospodarskega prava, ki urejajo področje, na katerem naj bi storilec protipravno deloval. V dejanskem koncernu škodovanje odvisnim družbam brez možnosti nadomestitve prikrajšanj ni dopustno. Pristop, ki temelji le na presoji določenih delov posameznega dokaza brez upoštevanja drugih delov istega dokaza in preostalih dokazov, je metodološko pomanjkljiv. Posojilojemalec, ki predmeta posojilne pogodbe ob zapadlosti ne vrne, v tem delu razpolaga s premoženjem, ki mu ne pripada, to pa pomeni premoženjsko korist. Pravica do obrambe ne more biti kršena s spremembo obtožnice, s katero tožilec preoblikuje opis in zmanjša obtožbene očitke.

+

Dokument: VSRS Sodba X Ips 24/2019, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 18.05.2020

Institut: dopuščena revizija - dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v zavarovalnici - pogoji za izdajo dovoljenja - obseg sodnega preizkusa - zadržan sodni nadzor - primernost kvalificiranega imetnika - dobro ime in ugled oseb v vodstvu pravne osebe - finančna trdnost kvalificiranega imetnika - razlaga Slovenskih računovodskih standardov (SRS) - razkritje finančnih podatkov - izvedba dokaza z izvedencem - glavna obravnava v upravnem sporu - zavrnitev revizije

Jedro: Ne obstaja pravna podlaga za zadržani oziroma omejeni sodni nadzor nad odločbami, s katerimi Agencija za zavarovalni nadzor odloča o pridobitvi kvalificiranega deleža. Pri vseh vprašanjih, s katerimi je tožnica v upravnem sporu utemeljevala dokazni predlog za imenovanje izvedenca... finančne oziroma računovodske stroke, gre za vprašanja pravilne uporabe (materialnega) prava, ki so v domeni razlage upravnega organa in sodišča (iura novit curia), in ne gre za vprašanja ugotovitve dejanskega stanja, ki bi se v upravnem sporu ugotavljala s pomočjo izvedencev. Tako se izkaže, da izvedba glavne obravnave v obravnavani zadevi ni bila potrebna, tudi če bi bila po 448. členu ZZavar-1 dopustna.


Obrazložitev: ... Upravno sodišče je po teh določbah dejansko tudi postopalo, čeprav se je sklicevalo na zadržan sodni nadzor.14. Drugo vprašanje v obravnavani zadevi pa je, da gre za presojo, ali je tožnica primeren bodoči imetnik za pridobitev kvalificiranega deleža v pozavarovalnici. Agencija je strokovnjak na svojem področju za tako presojo, pri kateri pa se mora držati zakonsko določenih meril iz 36. in 37. člena ZZavar-1. Kot je razvidno iz besedila teh členov, mora Agencija presojati predvsem merila ugleda bodočega kvalificiranega imetnika, ugleda in izkušenj oseb, ki bodo ...
+

Dokument: VSRS Sodba I Ips 59294/2010-1806, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 18.06.2015

Institut: bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sprememba obtožbe - razlogi o odločilnih dejstvih - udeležba pri kaznivem dejanju - napeljevanje - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - pravna opredelitev - zakonski znaki kaznivega dejanja - stek kaznivih dejanj - navidezni idealni stek - načelo konsumpcije - zloraba položaja ali pravic - ponareditev ali uničenje poslovnih listin - pranje denarja - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja

Jedro: Očitek obsojenemu B. B., da je soobsojenca „pripravil“ k določenim, v izreku sodbe sicer konkretno opisanim ravnanjem, ne pove ničesar o tem, kako konkretno in s kako obliko krivde naj bi B. B. izvršil napeljevanje soobsojenca. Napeljevanje je samostojno ravnanje napeljevalca, zato mora biti... kot tako tudi opisano in ga ni mogoče konkretizirati z opiso(vanje)m ravnanja napeljevanega. Glede kaznivega dejanja pranja denarja ni mogoče samodejno sklepati, zgolj na podlagi objektivno ugotovljenih dejstev obsojenčevega razpolaganja z nakazanim mu denarjem, da je pri obsojencu obstajal tudi namen, da bi se na ta način s pranjem prikril izvor tega denarja (ali vsaj zavedanje in privolitev v prikritje izvora).

+

Izberi vse|Izvozi izbrane