Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 74cT1yZXZpem9yamEmZGF0YWJhc2UlNUJTT1ZTJTVEPVNPVlMmX3N1Ym1pdD1pJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEaSZzaG93VHlwZT1kaXYmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0y

Dokument: VSRS Sklep X Ips 314/2013, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 06.04.2016

Institut: dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve - davek od dohodkov pravnih oseb - plačnik davka - obdavčitev realizacije delniških opcij - trenutek obdavčitve nagrajevanja z delniškimi opcijami - izvršitev delniške opcije - odsvojitev delniške opcije - obdavčitev izvršitve delniške opcije po ZDoh - boniteta - načelo zakonitosti v davčnem pravu - dopustno davčno optimiziranje - nedopustno davčno izogibanje - navidezni pravni posli - zloraba predpisov za izognitev davčni obveznosti - davčna neupoštevnost pravnega posla - vrednotenje pravnih poslov po ekonomski vsebini - ničnost pravnega posla - svoboda ustanavljanja - dopustnost omejitve svobode ustanavljanja za preprečevanje povsem umetnih konstruktov - družba brez gospodarske resničnosti - opravljanje gospodarske dejavnosti - davčna obravnava dohodkov članov nadzornega sveta - vračilo zamudnih obresti od neupravičeno odmerjenega in plačanega davka - dokazna sredstva v davčnem postopku - dokazovanje z listinami - zaslišanje prič - vnaprejšnja dokazna ocena - načelo proste presoje dokazov - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - neobrazloženost sodbe sodišča prve stopnje - absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - kršitev ustavne pravice do enakega varstva pravic

Jedro: Za davčno neupoštevnost odsvojitve opcijskih upravičenj nizozemski družbi v letu 2004 in obdavčitev izvršitve opcij v letu 2006 je treba ugotoviti bodisi, da je bil prenos opcijskih upravičenj na to družbo v letu 2004 navidezen, ali pa, da so opcijski upravičenci z... načinom odsvojitve opcijskih upravičenj navedeni družbi v letu 2004 zlorabili predpise, ki omogočajo prenos opcijskih upravičenj ter svobodo ustanavljanja gospodarskih družb, z namenom davčnega izogibanja, zaradi česar se tak prenos opcijskih upravičenj na davčnopravnem področju ne upošteva. Če se ugotovi, da je bila družba brez gospodarske resničnosti, katere izključni cilj je bil izognitev slovenski davčni zakonodaji, in da ustanovitev te družbe ni zasledovala cilja resničnega opravljanja gospodarske dejavnosti v daljšem časovnem obdobju, temveč je bila ustanovljena zgolj z namenom prenosa delniških opcij na Nizozemsko zaradi izognitve davku ob izvršitvi delniških opcij, po presoji Vrhovnega sodišča neugodna davčna obravnava revidentke ne bi pomenila kršitve pravice do ustanavljanja in svobode opravljanja storitev, kot ju opredeljuje PDEU. Revidentkin predlog za zaslišanje štirih opcijskih upravičencev, lastnikov nizozemske družbe, ni niti očitno neprimeren niti nepotreben, saj tožeča stranka z njimi ni dokazovala dejstev, ki so bila v izpodbijani odločbi že dokazana, temveč nasprotna dejstva, in sicer takšna, ki bi bila lahko pravno odločilna. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje s tem, ko se ni opredelilo do tožbenih navedb glede neizvedbe dokaza z zaslišanjem navedenih prič, temveč se je zgolj sklicevalo na obrazložitvi davčnih organov, ki neizvedbe primernega in potencialno relevantnega dokaza nista obrazložila z ustavno dopustnimi razlogi, storilo kršitev ustavne pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

+

Dokument: Sodba X Ips 762/2005, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 24.09.2009

Institut: davek od osebnih prejemkov - davek od dobička pravnih oseb - verodostojna listina - postavitev izvedenca

Jedro: V skladu z Slovenskimi računovodskimi standardi (SRS), standard 21.9 je knjigovodska listina verodostojna, če lahko strokovna oseba, ki ni sodelovala v poslovnem dogodku, na njeni podlagi popolnoma jasno in brez dvomov spozna naravo in obseg poslovnega dogodka. Davčni organi so upravičeni... in dolžni presojati poslovne dogodke v okviru ugotavljanja pravilnosti in zakonitosti obračuna in plačila davkov in prispevkov, zato na odločitev v obravnavani zadevi nimajo vpliva navedbe tožeče stranke, da se stališče tožene stranke glede istih vprašanj ne ujema z mnenjem revizorja. Ker gre v obravnavani zadevi za presojo tega, ali so listine verodostojne ali ne, delo izvedenca, po presoji Vrhovnega sodišča, ni potrebno, saj je uporaba in razlaga prava domena organa, ki vodi postopek.

+

Dokument: Sodba III Ips 140/2005, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 29.01.2008

Institut: pridobivanje lastnih delnic - fiktivni posli - vrnitev prepovedanih plačil - manjšinska pravica po členu 230 ZGD - vložitev tožbe za povrnitev škode v zvezi z vodenjem posameznih poslov družbe na zahtevo manjšine po členu 73 ZPre

Jedro: Po prepovedani pridobitvi lastnih delnic Šali po izpeljanem fiktivnem posluĆ družba za vračilo plačil, ki so jih od nje prejeli delničarji Šali kdo tretjiĆ, nima kondikcijskega zahtevka po splošnih pravilih obligacijskega prava, temveč po prvem odstavku 230. člena ZGD. Tožeča stranka... zaradi (relativno) premajhnega deleža v osnovnem kapitalu prve toženke oziroma zaradi (absolutno) premajhnega kapitala ne bi imela aktivne procesne legitimacije, da bi ničnost domnevno fiktivnih poslov v okviru navedenega korporacijskega zahtevka uveljavljala za račun prve toženke. Tožeča stranka ni izpolnjevala niti pogojev, da bi naperila odškodninski zahtevek zoper člane uprave ali nadzornega sveta družbe po opravljenem postopku posebne revizije iz XV. poglavja ZPre, saj so bili tudi pogoji Š...Ć za vložitev odškodninske tožbe vsaj enako strogi kot pogoji za tožbo po prvem odstavku 230. člena ZGD Š...Ć prvi odstavek 73. člena ZPre). Ker tožeča stranka posebnega interesa za ugotovitev ničnosti (posla prodaje obveznic in posla, na podlagi katerega je bila ustanovljena hipoteka) po ZGD ni izkazala, iz tako ugotovljene ničnosti izhajajoči dajatveni zahtevki pa ji niso bili dostopni, ugoditev njenima tožbenima zahtevkoma sama zase ne bi imela nobenega pomena.

+

Dokument: Sodba G 13/2007, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 20.10.2009

Institut: kršitev pravil revidiranja - postopek sodnega varstva - sklicevanje na razloge drugega sodišča v drugem postopku - pavšalno izpodbijanje odločbe

Jedro: Tožeča stranka se namesto navedbe razlogov, ki jih želi v postopku sodnega varstva uveljavljati v tožbi, ne more sklicevati na razloge nekega drugega sodišča v nekem drugem postopku. Poleg tega tožeča stranka teh razlogov ni konkretizirala niti ni pojasnila njihove pravne pomembnosti za predmetno... odločbo. Tožeča stranka izpodbija odločbo tožene stranke zgolj s kratkimi trditvami, brez prepričljive obrazložitve (na primer da je tožena stranka tolmačila posamezna pravila revidiranja na način, ki je v nasprotju z besedilom pravil, ali v nasprotju z njenim lastnim tolmačenjem v drugih primerih, ki bi bili v bistvenih elementih enaki predmetnemu, ali da njeno (drugačno) tolmačenje pravil revidiranja zagovarja prevladujoča in v strokovni javnosti uveljavljena literatura o revidiranju) ter brez ustreznega sklicevanja na spisovno dokumentacijo.

+

Dokument: VSRS sodba VIII Ips 73/2015, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Delovno-socialni oddelek, Datum: 22.09.2015

Institut: pravica iz invalidskega zavarovanja - prenehanje pravice - pravnomočna odločba - vezanost na pravnomočno odločbo - ne bis in idem

Jedro: Ker je tožena stranka v pravnomočno zaključenem postopku že ugotavljala dejstva, za katera je revident želel kasneje doseči enake pravne posledice tudi v tem socialnem sporu, je sodišče po načelu pravnomočnosti vezano na odločitev v predhodno že pravnomočno zaključenem postopku z odločbo... tožene stranke.

+

Dokument: Sodba VIII Ips 213/2013, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Delovno-socialni oddelek, Datum: 23.12.2013

Institut: naknadna odmera starostne pokojnine - pravnomočno odmerjena pokojnina - pokojninska osnova - pravnomočnost - novo dejstvo - obnova postopka - dopolnilna odločba

Jedro: Dejanskega stanja, ki je podlaga za priznanje pravic pri odločanju o priznanju pokojnine in njeni odmeri, ne predstavljajo le dejstva, ugotovljena z odločbo, temveč vsa dejstva, ki so nastala do izdaje upravne odločbe in bi lahko predstavljale dejansko podlago za odločanje o pravici oziroma... obveznosti materialnega prava. Določba 220. člena ZPP se nanaša na primere, v katerih že izdana odločba ne obsega odločitve o vseh vprašanjih, ki so bila predmet postopka in ne na primere, ko že izdana odločba predstavlja oziroma vsebuje odločitev o edinem predmetu oziroma vseh predmetih postopka, pa naknadno pride le do ugotovitve, da bi o istem predmetu moral organ, ki je odločal, upoštevati še dodatna dejstva ali bi moral drugače upoštevati že znana dejstva. Dopolnilna odločba tudi ne omogoča naknadnega dopolnjevanja razlogov odločbe, s katero je bilo odločeno o vseh vprašanjih, ki so bila že predmet postopka. Možnost naknadnega spreminjanja podatkov v matični evidenci (kar določa 43. člen ZMEPIZ) sama po sebi - izven postopkov z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi, ki se nanašajo na odločanje o pravici do pokojnine in njeni odmeri, ne predstavlja podlage za ponovno oziroma drugačno odmero že priznane in odmerjene pokojnine upravičencu.

+

Dokument: Sodba X Ips 417/2006, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 17.03.2010

Institut: davek od dobička pravnih oseb - zastaranje davčne obveznosti - odpis terjatev - dolgoročne rezervacije

Jedro: Zastaranje odmere davka po izdaji odmerne odločbe organa prve stopnje ne teče več. Za odpis finančne naložbe morajo biti v skladu z Zakonom o računovodstvu in Slovenskimi računovodskimi standardi (1993) izkazani utemeljeni razlogi. Samo revizorsko poročilo, iz katerega utemeljeni... razlogi niso razvidni, temu standardu ne ustreza. Odhodki iz naslova dolgoročnih rezervacij morajo biti evidentirani na podlagi večletnega predračuna oblikovanja in črpanja ustrezne dolgoročne rezervacije.

+

Dokument: Sodba I Ips 72/98, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 14.06.2001

Institut: sodba - izrek obsodilne sodbe - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obrazložitev sodbe sodišča druge stopnje - načelo proste presoje dokazov - premoženjskopravni zahtevek - nedoločenost oškodovanca v izreku o premoženjskopravnem zahtevku - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja

Jedro: Če v abstraktnem dejanskem stanu, navedenem v izreku obsodilne sodbe, ni navedena izvršitvena oblika kaznivega dejanja, to ne predstavlja kršitve 1. točke 1. odstavka 359. člena ZKP niti kršitve 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP. Abstraktni dejanski stan namreč ni nujna sestavina izreka... obsodilne sodbe. Če pritožbeno sodišče ni posebej in izrecno odgovorilo na nerelevanten pritožbeni ugovor, se je pa v zvezi s tem sklicevalo na obrazloženo stališče prvostopenjske sodbe, ni kršena določba 1. odstavka 395. člena ZKP. V izreku o premoženjskopravnem zahtevku je odločeno, da mora obsojenec plačati dosojeni znesek v korist družbenega kapitala. Ker gre za abstrakten pojem, ki ne pomeni oškodovanca v kazenskopravnem smislu, je izrek neizvršljiv, kar pa ne more biti v škodo obsojenca in ne predstavlja kršitve kazenskega zakona ali postopka.

+

Dokument: Sodba X Ips 657/2006, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 04.02.2010

Institut: posebni davek na bilančno vsoto bank in hranilnic - navidezni posli - REPO posli - financiranje - plačilo davka - pobotanje - odmera

Jedro: Namen REPO poslov je zagotovitev likvidnih sredstev prodajalcu. Zato je REPO posel, pri katerem ne pride do denarnega toka, navidezen.

Dokument: VSRS sodba VIII Ips 122/2014, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Delovno-socialni oddelek, Datum: 29.09.2014

Institut: osnova za odmero pokojnine - vrednostni papirji - nova odmera - obnova postopka

Jedro: Zgolj splošna navedba v pritožbi in sedaj reviziji, da bi moralo sodišče preveriti subjektivno pravočasnost predloga po uradni dolžnosti, ne zadošča, da bi sodišče samo, brez ustrezne predhodne trditvene podlage opravilo predhodni preizkus pravočasnosti. Tožena stranka bi morala pravočasno... in izrecno zatrjevati, da je predlog prepozen oziroma, da je vložen po poteku roka iz prve točke prvega odstavka 263. člena ZUP, za kar je imela tudi vse možnosti. V primeru novih dejstev, ki so obstajala že pred izdajo (dokončne) odločbe, vendar pri tej odločbi niso bila ugotovljena in zato upoštevana, lahko pa so pomembna za drugačno odločitev, je v primeru formalno in materialno pravnomočnih odločb predviden institut obnove postopka. O tem, ali gre za nova dejstva oziroma dokaze v skladu s 1. točko 260. člena ZUP je treba presojati s stališča tožnice in ne tožene stranke. Ni torej odločilno, ali je za ta dejstva in dokaze v prvotnem postopku odmere pokojnine morda že vedela tožena stranka (v zvezi z zapleti glede pravilnih podatkov matične evidence), temveč tožnica, ki pa je izhajala prav iz zanjo novih oziroma novo pridobljenih podatkov o plači iz naslova vrednostnih papirjev, ki so dejansko obstajali že pred prvo odločbo o odmeri pokojnine.

+

Dokument: VSRS sklep II Ips 242/2014, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 19.03.2015

Institut: denacionalizacija - kmetijska zemljišča - zavezanec za vrnitev nepremičnine - pravica do odškodnine - odplačna pridobitev nepremičnine - ex lege prenos v last države - zemljiškoknjižni vpis - deklaratornost vpisa

Jedro: Za uveljavljanje upravičenj po 73. členu ZDen je bistveno, da predlagatelj glede na določbe ZLPP in ZSKZ zaradi njihovega ex lege prenosa na državo že ob uveljavitvi navedenih zakonov ni mogel postati lastnik kmetijskih zemljišč niti zavezanec za njihovo vrnitev.

Dokument: VSRS Sklep X Ips 79/2016, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 10.05.2017

Institut: dovoljenost revizije - revidiranje - izrek opomina pooblaščenemu revizorju - pomembno pravno vprašanje - odstop do sodne prakse Vrhovnega sodišča ni izkazan - obvezna postavitev izvedenca - primerna uporaba ZPP

Jedro: Revidentka s sklicevanjem na razlago 243. člena ZPP, ki jo je vrhovno sodišče sprejelo v pravdnih zadevah, ni izpolnila trditvenega in dokaznega bremena za dovoljenost revizije v upravnem sporu. ZPP se v upravnem sporu uporablja le primarno, poleg tega je o kršitvah pravil revidiranja odločal za... to usposobljeni organ, ki je ta pravila tudi razlagal.

+

Dokument: VSRS Sodba III Ips 45/2019, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 24.09.2019

Institut: dopuščena revizija - delitev bilančnega dobička - izpodbojnost sklepa o uporabi bilančnega dobička - ničnost letnega poročila - ekonomska nujnost zadržanja dobička

Jedro: Namen ureditve iz prvega odstavka 399. člena ZGD-1 je zagotoviti nadaljnji obstoj in pogoje za delovanje družbe, kar zagotavlja ohranitev in dolgoročno donosnost podjetja, s čimer se ščiti tudi naložba manjšinskih delničarjev v taki družbi. Izpolnjevanje namena te zakonske ureditve pa terja,... da se ekonomska nujnost za zadržanje dobička ne zamejuje zgolj do časovne točke, ki ga še zajema izkaz poslovnega izida, v katerem je prikazan tudi bilančni dobiček. Ekonomska nujnost za zadržanje dobička se presoja v časovnem horizontu, ki ga je razumno mogoče šteti kot primernega glede na veljavnost (uporabljivost) ekonomskih in finančnih parametrov, ki se upoštevajo pri taki oceni. Primerno časovno obdobje se ocenjuje v okoliščinah posameznega primera, pri čemer se kriterij nujnosti preizkuša glede na tako določeno časovno obdobje. Letno poročilo velja, če ni ugotovljena njegova ničnost. Vezanost na letno poročilo seveda pomeni vezanost na tam ugotovljeno višino bilančnega dobička. Skupščina tako odloča o uporabi bilančnega dobička, kot izhaja iz sprejetega letnega poročila.

+

Dokument: Sodba I Up 1250/2002, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 15.03.2005

Institut: davek od dohodka iz dejavnosti - odhodki, ki so neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti oz. posledica opravljanja dejavnosti oz. neposreden pogoj za ustvarjanje prihodkov - verodostojna listina

Jedro: Ker je Ustavno sodišče RS razveljavilo 12. člen ZDDPO, se ta v nepravnomočno končanih zadevah glede na določbe 44. člena ZUstS ne sme uporabljati. Zato bo morala tožena stranka v ponovljenem postopku presojati, ali gre pri odhodkih za nakup kravate, športnih oblačil in teniških kart za... poslovno potreben izdatek po noveliranem 12. členu ZDDPO - (ZDDPO-C). Med odhodke davčnega zavezanca se vštevajo odhodki, obračunani na podlagi predpisov ali SRS. Če listina, na podlagi katere se odhodek uveljavlja, ni verodostojna, se tak odhodek ne prizna pri izračunu dobička.

+

Dokument: Sodba I Up 137/2001, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 28.11.2001

Institut: davek od dobička pravnih oseb - davčna osnova - izredni odhodki - popravki vrednosti dolgoročnih naložb - provizija pooblaščene družbe za upravljanje

Jedro: Pri izračunu provizije pooblaščene družbe za upravljanje v delnicah PID je potrebno upoštevati število delnic z upoštevanjem sorazmernega števila dni od dneva vpisa nove emisije delnic v sodni register do konca poslovnega leta. Metodologija je normativni akt za izračun knjigovodske vrednosti... delnic pri družbi za upravljanje. Če je obveznost plačila zakonitih zamudnih obresti nastopila z zapadlostjo obveznosti v letu 1995 in 1996, to niso izredni odhodki v letu 1997.

+

Dokument: VSRS Sklep I Up 336/2014, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 29.10.2014

Institut: revizija poslovanja univerze - „redni upravni spor“ - položaj stranke - sodno varstvo po 4. členu ZUS-1

Jedro: Če oseba opusti postopkovne možnosti, da bi v določenem upravnem postopku sodelovala kot stranka ali stranska udeleženka (42., 43. in 143. člen, drugi odstavek 229. člena in 9. točka 260. člena ZUP), in zato izpolni pravico do sodnega varstva v „rednem“ upravnem sporu, ji posledično ne... more biti zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu po 4. členu ZUS-1.

+

Dokument: VSRS sodba VIII Ips 43/2015, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Delovno-socialni oddelek, Datum: 21.04.2015

Institut: plačilo nagrade za uspešno poslovanje - zastaranje terjatve - pretrganje zastaranja - računovodski prikaz plačila - dejanska narava plačila - zavrnitev dokaza z izvedencem - bistvena kršitev določb pravdnega postopka

Jedro: Sodbi sodišč druge in prve stopnje imata o naravi izplačil jasne in določne razloge. Pri tem ni pomembno, če sodišči nista izrecno omenili tudi številke postavke v plačilnih listih tožnika, saj sta povem jasno obrazložili, da prav ta izplačila niso predstavljala delnih izplačil nagrad za... poslovni rezultat v letu 2005. Iz obeh sodb jasno izhaja razlikovanje med tem, kaj so dejansko predstavljala kasnejša izplačila poleg tožnikove plače (božičnico, ozimnico in stimulacijo), in prikazovanjem teh izplačil zaradi davčnih razlogov in računovodskih prikazov.

+

Dokument: Sodba VIII Ips 463/2008, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Delovno-socialni oddelek, Datum: 06.12.2010

Institut: odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - inventurni manjko - vsebina odpovedi - izvedba dokazov

Jedro: Ker mora biti opredelitev očitkov v odpovedi dovolj določna, da se lahko delavec zoper njih brani oziroma se o njih izjavi, sta se sodišči druge in prve stopnje pri presoji zakonitosti izpodbijane odpovedi pravilno omejili le na tiste očitke kršitev, ki so bili časovno in nasploh vsebinsko... dovolj določno opredeljeni, da jih je bilo sploh mogoče obravnavati.

+

Dokument: Sodba X Ips 351/2006, enako tudi X Ips 322/2006, X Ips 244/2006, X Ips 291/2006, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 04.02.2010

Institut: davek od dobička iz kapitala - delnice, pridobljene v postopku lastninskega preoblikovanja podjetja - stvarni vložek delnic v drugo pravno osebo - zamenjava kapitala - družba pooblaščenka - ugodnost prve prodaje delnic - obdavčljiv pravni promet delnic

Jedro: Vložitev delnic ene družbe, pridobljenih v postopku lastninskega preoblikovanja te družbe (prej podjetja), v drugo družbo kot stvarni vložek, se šteje za zamenjavo kapitala in torej za prodajo teh delnic. S tem imetnik izgubi ugodnost prve prodaje delnic brez plačila davka od dobička od kapitala... po 58.a členu ZDoh. Prodaja delnic družbe, v katero so vložene kot stvarni vložek delnice prve družbe, je torej obdavčena.

+

Dokument: Sodba VIII Ips 162/2012, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Delovno-socialni oddelek, Datum: 19.11.2012

Institut: starostna pokojnina - ponovna odmera pokojnine - pravnomočna odločba - pravnomočnost - zavrženje predloga za ponovno odmero

Jedro: Tožnica ne more doseči spremembe pravnomočne in dokončne odločbe o pravici do starostne pokojnine iz leta 2001 drugače kot z izrednimi pravnimi sredstvi in v zakonsko določenem roku.

Izberi vse|Izvozi izbrane