<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Delovno-socialni oddelek

Sodba VIII Ips 66/2012
ECLI:SI:VSRS:2012:VIII.IPS.66.2012

Evidenčna številka:VS3005577
Datum odločbe:06.11.2012
Opravilna številka II.stopnje:VDSS Psp 410/2011
Odločba US:U-I-239/14-10 z dne 26. 3. 2015
Sodba Vrhovnega sodišča št. VIII I Ips 66/2012 z dne 6. 11. 2012 in sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Psp 410/2011 z dne 8. 12. 2011 se razveljavita in zadeva se vrne Višjemu delovnemu in socialnemu sodišču v novo odločanje.
Področje:POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
Institut:naknadna odmera starostne pokojnine - pravnomočno odmerjena pokojnina - novo dejstvo - obseg varovanja pravnomočnosti v upravni odločbi - obnova postopka

Jedro

Vrhovno sodišče je že v več odločbah zavzelo stališče, da dejansko stanje, ki je podlaga za priznanje pravic oz. za naložitev obveznosti, ne predstavljajo le dejstva, ugotovljena z odločbo, temveč vsa dejstva, ki so nastala do izdaje upravne odločbe in bi lahko predstavljala dejansko podlago za odločanje o pravici oz. obveznosti materialnega prava. Če tožena stranka pokojninsko osnovo izračuna napačno, stranka napačna oz. neugotovljena dejstva lahko uveljavlja v pritožbenem postopku ali pa nova dejstva in nove dokaze – nove z vidika stranke in izpodbijane odločbe, ki so obstajali v času prvotnega odločanja, uveljavlja po pravnomočnosti odločbe z izrednim pravnim sredstvom obnovo postopka.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo sklep tožene stranke št. 12 2013872 z dne 11. 5. 2010 in odločbo št. 2013872 z dne 17. 8. 2010 ter toženi stranki naložilo, da v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe izda novo odločbo o odmeri starostne pokojnine. Toženo stranko je zavezalo k plačilu stroškov postopka. Ugotovilo je, da je bila tožnici z odločbo tožene stranke št. 12 2013872 z dne 4. 9. 2000 priznana pravica do starostne pokojnine. Tožena stranka je neutemeljeno zavrgla tožničino zahtevo za ponovno odmero starostne pokojnine z dne 30. 3. 2010, saj pri izračunu pokojninske osnove ni upoštevala dohodka, ki ga je delodajalec izplačal tožnici leta 1992 v obliki obveznic.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek za odpravo sklepa tožene stranke z dne 11. 5. 2010 in odločbe z dne 17. 8. 2010 ter izdajo nove odločbe o odmeri starostne pokojnine in povrnitev stroškov postopka zavrnilo. Presodilo je, da je odločba o priznanju pravice do starostne pokojnine z dne 4. 9. 2000 postala dokončna in pravnomočna. Tožena stranka je zahtevo tožnice z dne 30. 3. 2010 pravilno zavrgla na podlagi četrte točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP, Ur. l. RS, št. 80/99 in naslednji).

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo iz vseh razlogov po 370. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji), zlasti zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da utemeljenost njenega zahtevka z dne 30. 3. 2010 izhaja iz narave pravic iz obveznega pokojninskega zavarovanja, ki so neodtujljive osebne pravice. Pravica do pokojnine temelji na delu in plačanih prispevkih zavarovancev. Če del plač ni bil upoštevan pri določitvi pokojninske osnove in ni ugotovljeno, da gre za prejemke, ki se ne vštevajo v pokojninsko osnovo, ima upravičenec do starostne pokojnine vedno pravico zahtevati novo odločitev. Odločitev tožene stranke je pravnomočna le glede tistih dohodkov, ki so bili pri odločanju že upoštevani. Zato se ne posega v pravnomočna razmerja, saj se zahteva, da se pri bodočih pokojninskih dajatvah upošteva to, o čemer tožena stranka še ni odločala. Iz 43. člena Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ, Ur. l. RS, št. 81/2000 in naslednji) izhaja, da je naknadna sprememba podatkov možna, če pristojni organ ugotovi, da so v matični evidenci vpisani nepravilni podatki. Na podlagi novega dejanskega stanja (zapisnik revizorja št. 341-42-03202-220/2009 z dne 4. 2. 2009 in novi podatki - obrazec M-4/M-8) bi tožena stranka morala po vsebini odločiti o revidentkini novi zahtevi. Postopek ponovne odmere pokojnine bi morala izvesti že po uradni dolžnosti, saj iz zapisnika revizorja izhaja, da mora tožena stranka pri izračunu pokojninske osnove upoštevati zneske izplačil na račun delavcev iz naslova dobička podjetja in ugotovljene pomanjkljivosti odpraviti v roku 30 dni. Ker naknadno priznanje določenih zneskov v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 in naslednji) ni urejeno, bi bilo treba smiselno uporabiti 181. člen ZPIZ-1, ki določa postopanje v primeru naknadnega priznanja določenega obdobja. Prilaga odločbi št. 1 1 0459224 z dne 7. 5. 2010 in št. 1 1 1024162 z dne 4. 11. 2009, s katerima je tožena stranka v identičnih zadevah ugodila zahtevam zavarovancev za ponovno odmero pokojnine.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP v povezavi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

6. Revidentka v reviziji uvodoma sicer navaja, da vlaga revizijo iz vseh dovoljenih razlogov iz 370. člena ZPP, vendar v nadaljevanju ne konkretizira bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Zato Vrhovno sodišče z vidika tega revizijskega razloga izpodbijane sodbe ni preizkušalo.

7. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

8. Revidentki je bila z odločbo tožene stranke št. 12 2013872 z dne 4. 9. 2000 priznana pravica do starostne pokojnine, zoper katero ni vložila pritožbe. Odločba je postala dokončna in pravnomočna. 30. 3. 2010 je revidentka vložila zahtevo za novo odmero starostne pokojnine. Zahtevala je, da se ji pri izračunu pokojninske osnove upošteva dohodek, izplačan leta 1992 v obliki obveznic. Sklicevala se je na zapisnik revizorja z dne 4. 2. 2009 in na novo javljene podatke.

9. Po določbi prvega odstavka 12. člena in 249. člena ZPIZ-1 se za odločanje o pravicah iz obveznega zavarovanja uporabljajo določbe ZUP, če s tem zakonom ni določeno drugače. Vrhovno sodišče je že v več odločbah zavzelo stališče, da dejansko stanje, ki je podlaga za priznanje pravic oz. za naložitev obveznosti, ne predstavljajo le dejstva, ugotovljena z odločbo, temveč vsa dejstva, ki so nastala do izdaje upravne odločbe in bi lahko predstavljala dejansko podlago za odločanje o pravici oz. obveznosti materialnega prava. Če tožena stranka pokojninsko osnovo izračuna napačno, stranka napačna oz. neugotovljena dejstva lahko uveljavlja v pritožbenem postopku ali pa nova dejstva in nove dokaze – nove z vidika stranke in izpodbijane odločbe, ki so obstajali v času prvotnega odločanja, uveljavlja po pravnomočnosti odločbe z izrednim pravnim sredstvom obnovo postopka (1). Glede na navedeno so neutemeljene revizijske navedbe o smiselni uporabi določbe 181. člena ZPIZ-1.

10. Stranka razen z izrednim pravnim sredstvom ne more doseči spremembe pravnomočne in dokončne odločbe, s katero ji je bila priznana pravica do pokojnine. Če vloži novo zahtevo za ponovno odmero pokojnine, je podlaga za zavrženje slednje 4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP, ki določa, da organ s sklepom zavrže zahtevo, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali pa so ji bile naložene kakšne obveznosti.

11. Iz obrazložitve odločbe tožene stranke št. 2013872 z dne 17. 8. 2010 izhaja, da je vlogo revidentke obravnavala tudi kot predlog za obnovo postopka. Tudi v tem primeru je glede na potek objektivnega roka, določenega v četrtem odstavku 263. člena ZUP, odločitev pravilna, saj je bil predlog prepozen.

12. Ker uveljavljani revizijski razlog ni podan, je Vrhovno sodišče v skladu s 378. členom ZPP revizijo zavrnilo.

---.---

Op. št. (1): Prim. sodbe Vrhovnega sodišča VIII Ips 147/2010 z dne 20. 2. 2012, VIII Ips 263/2010 z dne 20. 2. 2012, VIII Ips 116/2011 z dne 17. 4. 2012, VIII Ips 147/2011 z dne 4. 6. 2012, VIII Ips 151/2011 z dne 4. 6. 2012 in VIII Ips 149/2011 z dne 18. 6. 2012.


Zveza:

ZPIZ-1 člen 249. ZUP člen 129.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
13.05.2015

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDUwNDkz