VSL sklep III Ip 212/2013

Jedro

Predmet izvršbe je lahko vsaka dolžnikova denarna terjatev, kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe, torej tudi terjatev dolžnika, ki jo ima zoper delodajalca iz naslova delovnega razmerja (kamor sodi plača v ožjem pomenu besede ter tudi prejemki, ki so v zvezi s plačo in imajo ravno tako kot plača naravo stalnega denarnega prejemka – regres, dnevnice ipd.). Ne ZIZ (v 101. in 102. členu) ne ZDR ne kak drug zakon ne določa, da bi bili drugi prejemki dolžnika v zvezi z delom izvzeti iz izvršbe ali da bi bila izvršba nanje omejena.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog upnika z dne 25. 9. 2012 za izvršbo z dodatnim izvršilnim sredstvom z rubežem plače dolžnika pri U. d.o.o. (I. točka izreka sklepa), in odločilo, da upnik sam krije stroške svojega predloga (II. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep se pravočasno po pooblaščencu pritožuje upnik iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče v predmetni zadevi na predlog upnika z dne 10. 2. 2009 izdalo sklep o nadaljevanju izvršbe z dodatnim izvršilnim sredstvom, rubežem (zgolj) plače. Ker upnik na podlagi navedenega sklepa ni bil poplačan, je 25. 9. 2012 podal predlog za razširitev izvršbe tudi na vse ostale prejemke iz delovnega razmerja, razen plače, v višini vsakokratnih mesečnih povračil stroškov v zvezi z delom – stroškov prehrane med delom, stroškov prevoza na delo in z dela, stroškov, ki jih ima pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju, regresa za letni dopust, dnevnic in morebitnih drugih prejemkov iz delovnega razmerja. Kot je navedeno, je sodišče o izvršbi na dolžnikovo plačo že odločilo. Podanega predloga sodišče ni upoštevalo oziroma o njem ni odločilo, saj je odločilo le o predlogu za izvršbo na dolžnikovo plačo, ki pa ga upnik s predlogom z dne 25. 9. 2012 sploh ni podal, ker je bilo o njem že odločeno. Sodišče je tako določalo o zahtevku, ki ga upnik sploh ni podal, oziroma je napačno štelo, da je upnik s predlogom z dne 25. 9. 2012 podal predlog za nadaljevanje izvršbe z rubežem plače, čeprav je dejansko podal predlog za nadaljevanje izvršbe z rubežem drugih denarnih prejemkov. Plača in drugi prejemki iz delovnega razmerja, kot npr. povračilo stroškov, regres itd. ne predstavljajo identičnega predmeta izvršbe oziroma drugi prejemki niso zajeti v sami plači. To izhaja že iz 129. in 102. člena ZIZ, ki govorita zgolj o plači in ne tudi o drugih prejemkih. Upnik tudi meni, da iz delovnopravne zakonodaje jasno izhaja, da sta pojma plače in ostalih prejemkov dva ločena instituta. Takšno stališče izhaja tudi iz sodne prakse, npr. sklepa VSL II Ip 6173/2011 z dne 19. 6. 2012. Predlaga spremembo sklepa tako, da se predlogu ugodi s stroškovno posledico, priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je bila vročena dolžnikoma, ki nanjo nista odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. V skladu s tretjim odstavkom 34. člena ZIZ sodišče lahko do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti. Upnik je tako 10. 6. 2008 podal predlog, v katerem je med drugim predlagal nadaljevanje izvršbe z rubežem plače plače in drugih prejemkov dolžnika iz delovnega razmerja. Sodišče je s sklepom z dne 10. 2. 2009 dovolilo predlagano izvršbo na plačo, upnik pa je 25. 9. 2012 z vlogo, ki je prispela na sodišče 28. 9. 2012, predlagal nadaljevanje izvršbe še na druge stalne prejemke dolžnika iz delovnega razmerja razen plače. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje njegov predlog zavrglo z obrazložitvijo, da izvršba z rubežem plače že teče (litispendenca, 189. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnik v pritožbi tako odločitev sodišča prve stopnje izpodbija s trditvami, da pojem plače in pojem drugih stalnih prejemkov iz delovnega razmerja predstavljata dva različna instituta, vendar takim navedbam ni mogoče slediti.

7. ZIZ v devetem poglavju ureja izvršbo na denarno terjatev dolžnika kot eno izmed izvršilnih sredstev. Predmet tovrstne izvršbe je lahko vsaka dolžnikova denarna terjatev, kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe oziroma če ni izvršba na njej z zakonom omejena (prim. 32. člen ZIZ), torej tudi terjatev dolžnika, ki jo ima zoper delodajalca iz naslova delovnega razmerja (kamor sodi plača v ožjem pomenu besede ter tudi prejemki, ki so v zvezi s plačo in imajo ravno tako kot plača naravo stalnega denarnega prejemka – regres, dnevnice ipd.(1)). Ne ZIZ (v 101. in 102. členu) ne Zakon o delovnih razmerjih ne kak drug zakon ne določa, da bi bili drugi prejemki dolžnika v zvezi z delom izvzeti iz izvršbe ali da bi bila izvršba nanje omejena(2), ZIZ pa v posameznih določbah 6. oddelka devetega poglavja (posebne določbe o izvršbi na plačo in druge stalne denarne prejemke) ter v 102. členu v zvezi s prejemki iz delovnega razmerja operira le s pojmom plača in vsebine tega pojma natančno ne opredeljuje. Glede na sistematiko zakona in namen izvršbe (poplačilo upnika) je šteti, da izvršba na plačo kot generičen pojem zajema tudi vse ostale prejemke, ki izhajajo in so vezani na sklenjeno delovno razmerje, zato je odločitev sodišča prve stopnje o tem, da so navedeni prejemki že zajeti v predlogu upnika za objektivno kumulacijo z dne 10. 6. 2008, pravilna.

8. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno pravilno štelo, da je s pravnomočnim sklepom z dne 10. 2. 2009 izvršba že dovoljena na vse denarne prejemke dolžnika v zvezi z delovnim razmerjem, zato je upnikov predlog pravilno zavrglo.

9. Pritožba ni utemeljena in niso podani pritožbeni razlogi, na katere je višje sodišče pazilo po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (peti odstavek 38. člena ZIZ).

_____________

(1) Prim. VSK Sklep Cpg 231/2010 z dne 20. 1. 2011.

(2) Prim. VSL Sklep II Ip 6173/2011 z dne 19. 6. 2012.

Datum zadnje spremembe:

09.10.2013

Podobni dokumenti:

• VSM Sklep II Ip 651/2021
• VSK sklep I Cp 311/2004
• VSC Sklep I Ip 102/2017