<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cp 1247/99

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2000:I.CP.1247.99
Evidenčna številka:VSL43586
Datum odločbe:19.04.2000
Področje:civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
Institut:posojilna pogodba

Jedro

Odločilna dejstva v zvezi z denarjem niso bile ugotovljene.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek in odločanje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

 

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tako primarni tožbeni zahtevek kot tudi podrejeni tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala od tožene stranke vrnitev posojila z dne 23.4.1993 in z dne 12.7.1993. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo zato, ker je štelo, da tožeči stranki ni uspelo dokazati, da je bil toženec posojilojemalec.

Proti sodbi se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga razveljavitev sodbe. Navaja:

Tožeča stranka je obstoj posojilne pogodbe dokazovala z listinskim dokazom. Iz zapisnika o zaslišanju stranke J. M. je razvidno, da je svoje izjave spreminjal in dajal nasprotujoče izjave, pa mu je sodišče verjelo. Trdil je, da je bil prisoten kot priča, nato, da ni bil prisoten in da je potrdilo podpisal naknadno, nato pa je izjavil, da je ob izročitvi denarja bil na sedežu P., vendar v sosednjem prostoru. Toženec in A. L. sta nastopala kot ena stranka. Toženec je razpolagal tudi s sredstvi na žiro računu družbe P. Sam je povedal, da naj bi njegov podpis povečal zaupanje pri tožnikih. Ni šlo za prevzem dolga po čl. 446 ZOR, ko je denar vračal P... d.o.o. Iz navedenih napak pri ugotavljanju dejanskega stanja izhaja, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Iz listine izhaja, da gre za prejem posojila in da je navedeno: "denar prevzel" in podpisa A. L. in toženca. Previsoko so odmerjeni tudi pravdni stroški.

Tožena stranka je obširno odgovorila na pritožbo in predlagala, da jo sodišče druge stopnje zavrne.

Pritožba je utemeljena.

Dejansko stanje ni razjasnjeno v takem obsegu, da bi bilo mogoče z gotovostjo odločiti o tožbenem zahtevku. Določena odločilna dejstva niso ugotovljena (čl. 355/1 Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Sodbo je bilo zato treba razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje, da bo opravilo novo glavno obravnavno (čl. 370/1 ZPP).

O vprašanju, ali je poleg A.L. zavezanec za vračilo denarja tudi toženec, je sodišče prve stopnje sicer izvedlo obširen dokazni postopek, vendar se je po mnenju pritožbenega sodišča premalo ukvarjalo z okoliščinami ob izročitvi denarja, v zvezi s tem pa zaenkrat tudi ni prepričljiva ocena, da obstoj potrdil ni zadosten dokaz o vsebini posojilne pogodbe, ker tožnika nista dokazala, da bi denar "pospravil" toženec. Listini - potrdili z dne 23.4.1993 in 12.7.1993 kažeta, da sta denar prevzela oba - L. in toženec - saj sta pod zapisom: "denar prevzel", podpisa obeh. To je sicer ugotovilo tudi sodišče prve stopnje (prvi stavek zadnjega odstavka na list. št. 133), kar pomeni, da gre celo za nasprotje za razlogih sodbe, ki v nadaljevanju ugotavlja, da ni dokazano, da bi toženec "pospravil" denar. Sodišče prve stopnje tako ni ugotovilo, kakšen pomen ima toženčev podpis na potrdilu, če ne takšnega, kot izhaja iz listine in kot ga zatrjujeta tožnika. Toženčeve trditve in izpovedba so namreč izrazito nasprotujoče, to pa tudi pomeni, da so tudi v nasprotju z izpovedbo tožnikov, sodišče prve stopnje pa se do teh nasprotij ni opredelilo in jih ni razčistilo, pri tem pa se je oprlo na toženčevo izpovedbo. Pritožba upravičeno opozarja na neskladje. Določena nasprotja in nelogičnosti bodo našteti v nadaljevanju:

- v odgovoru na tožbo toženec pravi, da je bil prisoten kot priča (list. št. 17); - zaslišan kot stranka izpoveduje, da je bil v prostorih P... le podnajemnik, s tožnikom se je seznanil v prostorih P... d.o.o., pri prevzemu denarja ni bil prisoten. Podpisal je "post festum", da bi opravičil zaupanje tožnika vanj, podpisal je zaradi prejateljstva z L. in neke odvisnosti, je pa neumnost, da je podpisal (r. št. 13); - v pripravljalni vlogi (list. št. 47) trdi, da ni bil prisoten ob prevzemu denarja, da ni bil L. poslovni partner in da je bil na L. in njegovo družbo vezan le zaradi souporabe skupnih prostorov, kar poudari tudi v pripravljalni vlogi na listovni št. 59; - v pripravljalni vlogi (list. št. 112) trdi, da ni pomembno ali je bil prisoten, da pa je podpisal kot priča; - v odgovoru na pritožbo pa pove (list. št. 147), da sta bila z L. poslovna in osebna prijatelja.

Torej: ali je bil ob prevzemu zraven ali ne; če ni bil in če je podpisal potrdilo potem, kako naj bi bil priča in kako naj bi utrdil tožnikovo zaupanje že potem, ko je tožnik denar že izročil, pri tem pa naj bi bil toženec samo podnajemnik, ki tožnika ni poznal. Sploh pa je bil izročen dvakrat v razdobju treh mesecev in okoliščine v enem in drugem primeru niso razjasnjene. Če je podpisal kot priča, zakaj naj bila tedaj neumnost? Če je bil samo podnajemnik, odkod poznavanje razmer v zvezi s posojanjem denarja (... posojilno pogodbo so vsi dobili..., list. št. 27). Kako da je bil L. podpisnik v firmi Ozelot (priloga B47), če je bil toženec samo podnajemnik?

Že samo v zvezi z zgoraj opisanimi nejasnostmi torej ne more biti odločilno, kdo je denar "pospravil" - če je s tem mišljeno, kdo ga je pobral z mize. V zvezi s tem sodišče prve stopnje tudi očitno šteje, da je bil toženec poleg, njegovih nasprotujočih trditev in izpovedbe v zvezi s tem pa ne oceni.

Kakšna je bila torej toženčeva vloga ob izročitvi denarja in kaj njegov podpis pomeni, bo torej moralo sodišče prve stopnje ugotoviti. Kot je bilo že zgoraj povedano, so namreč odločilne okoliščine ob izročitvi denarja in takratni poslovni namen pravdnih strank in tudi A. L. Ni sicer mogoče izključiti možnosti, da se o vsebini pogodbene volje lahko sklepa tudi iz kasnejših dejanj pogodbenih strank, vendar pa je za obravnavano zadevo treba natančno ugotoviti zlasti vse okoliščine v zvezi z dogajanjem na dan ene in druge izročitve denarja, zlasti pa tudi dogajanje pred tem. S tem v zvezi bosta morala najprej tudi tožnika bolj natančno kot doslej pojasnili, kakor sta sploh prišla v stik z L. in tožencem oziroma s kom sta se dogovarjala o posojilu. Morala bosta namreč pojasniti okoliščine, ki so pripeljale do izročitve denarja. Natančno bosta morala pojasniti toženčevo vlogo pri stvari. Za vprašanje, ali je tudi toženec posojilojemalec in ali je njegova zaveza solidarna, je namreč bistveno bolj pomembno dogajanje in dogovarjanje pred izročitvijo vsakega od zneskov kot pa dogajanje po tem, pri čemer bo treba imeti pred očmi, da je bil sporni denar izročen dvakrat, v aprilu in maju in bo torej obe izročitvi treba pojasniti. Domnevati je mogoče, in to kažejo tudi podatki v spisu, da je bila izročitev denarja in nato potrdilo zaključek nekega določenega predhodnega dogovarjanja in da so bile vsaj nekatere vpletene osebe med seboj znanci. To domnevo bo torej v nadaljevanju postopka treba razjasniti, kot rečeno z zaslišanjem tožnikov in tudi zaslišanjem toženca. Toženec bo tako moral svojo vlogo razložiti jasno in prepričljivo. Kot rečeno so namreč zaenkrat njegove trditve in izpovedba izključujoče, ob takem stanju pa toženčeva izpovedba ne more biti podlaga za odločitev.

V ponovljenem postopku bo torej sodišče prve stopnje moralo izčrpno zaslišati vse pravdne stranke, nato pa o stvari ponovno odločiti, pri čemer bosta morali biti izhodišče za odločanje obe listini - potrdili o prevzemu denarja.

Ker je bila razveljavljena odločitev o glavni stvari, je bila razveljavljena tudi odločitev o pravdnih stroških, o katerih bo sodišče prve stopnje prav tako moralo ponovno odločati.

Določbe ZPP/77 so v tem sklepu uporabljene glede na člen 498 ZPP/99.

 


Zveza:

ZPP (1977) člen 355, 355/1, 355, 355/1. ZOR člen 446, 557, 557/1, 446, 557, 557/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy01NzM4Ng==