Odločba Datum Jedro Institut VSM Sodba in sklep I Cp 651/2024-2 14.07.2025 Po presoji sodišča druge stopnje je tožnica ravnala v nasprotju z določbo 11. člena ZPP in pri uveljavljanju svojih pravic ni ravnala skrbno, saj je vlogo z dne 20. 11. 2023 z navedbo novih dejstev in predložitvijo novih dokazov ter spremembo tožbenega zahtevka podala 5 let po vložitvi tožbe, ko je menjala pooblaščenca in več kot eno leto za tem, ko jo je sodišče prve stopnje z dopisom z dne 14. 7. 2022 pozvalo, naj se izjasni o dopolnitvi izvedenskega mnenja izvedenca A. A., pri čemer ni navedla nobenih razlogov zakaj teh navedb in dokazov ni podala pravočasno. denarna odškodnina - skaženost - višina denarne odškodnine in rente - nezmožnost za delo - izguba dohodka - nepremoženjska in premoženjska škoda - zavrnitev dokaznega predloga - načelo koncentracije postopka - objektivna sprememba tožbe - prekoračitev tožbenega zahtevka - razveljavitev odločbe - pravica do izjaveVSC sodba Cp 701/2016 05.05.2017 Sam odstotek zmanjšanja življenjske aktivnosti, kot ga je ocenil izvedenec, namreč ni samostojni temelj za priznanje odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, pač pa je pomembno duševno trpljenje oškodovanca v zvezi s tem, na kar pa lahko vplivajo tudi druge okoliščine konkretnega primera. nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - nihajne poškodbe VSL Sodba II Cp 1203/2024 29.09.2025 Nobena od duševnih bolečin oziroma nevšečnosti, ki so bile ugotovljene v dokaznem postopku, ni takšna, da bi odstopala od nepremoženjske škode, ki so jo ponavadi utrpeli izbrisani. Med zaslišanjem tožnica o nadpovprečnih duševnih bolečin ni povedala ničesar, prav tako ni predlagala niti postavitve izvedenca ustrezne (psihiatrične) stroke, gole navedbe o nadpovprečnem obsegu nepremoženjske škode za ugoditev tožbenemu zahtevku pa ne zadostujejo. izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodninska odgovornost države - povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - pravična denarna odškodnina - uporaba ZPŠOIRSP - odškodnina za premoženjsko škodo - povrnitev stroškov - izgubljeni dobiček - brezposelnost - delo na črno - socialni transferji - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - odškodnina za nepremoženjsko škodo - pretrpljene duševne bolečine - raven nadpovprečnosti - nastanek večje škode - zmanjšanje življenjske aktivnosti - strah - posledice pasivnosti - pomanjkljiva trditvena podlaga - nedokazanost - pravica do učinkovitega pravnega sredstva VSL Sodba I Cp 709/2024 09.06.2025 Sodišče v t. i. kontumacijskem postopku izdaje zamudne sodbe resničnosti trditev o dejstvih ne preverja z dokazi, četudi so ti priloženi tožbi. Dolžno je le preveriti, ali niso morda dejstva, na katera tožnik opira svoj tožbeni zahtevek, v nasprotju s predloženimi dokazi oziroma splošno znanimi dejstvi. Toženec, gledano vsebinsko, v pritožbi utemeljuje, zakaj iz predloženih dokazov ne izhaja resničnost zatrjevanih dejstev - čeprav skuša temu nadeti videz nasprotja. Če namreč v listinah nečesa ni, ne gre za nasprotje, kvečjemu bi lahko šlo za nedokazanost tistega, česar v njih ni.
Smisel obstoja povratnice je omogočiti sodišču zanesljivo podlago za ugotovitev, da je stranki zagotovilo človekovo pravico do informacije. Četrti odstavek 224. člena ZPP dovoljuje dokazovanje, da so v javni listini (povratnici) dejstva ugotovljena neresnično ali da je bila ta nepravilno sestavljena. Toda njene dokazne moči z golim nasprotovanjem (njeni vsebini oziroma... kontumacijski postopek - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - zamudna sodba v odškodninskem sporu - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za lahko telesno poškodbo - izbirna krajevna pristojnost - vročanje tožbe - pravilnost vročitve - vročilnica kot dokaz - izpodbijanje vročilnice VSL Sodba I Cp 1020/2024 30.09.2025 179. člen OZ določa, da je pri odmeri pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo treba upoštevati načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine. Po prvem načelu se pravična denarna odškodnina določi glede na intenzivnost in trajanje telesnih bolečin, duševnih bolečin in strahu ter glede na vse konkretne okoliščine, ki so podane pri oškodovancu. Po drugem načelu pa je treba upoštevati tudi pomen prizadete dobrine in namen dane odškodnine ter dejstvo, da odškodnina ne bi podpirala teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom. odškodninska odgovornost - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - škodni dogodek - vezanost na kazensko obsodilno sodbo - lahka telesna poškodba - nepremoženjska škoda - višina škode - dokazna ocena - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah VSL Sodba II Cp 1109/2024 05.03.2025 Tožniku je nepremoženjska škoda nastala v prometni nesreči, ko je utrpel večinoma srednje hude poškodbe po Fischerjevem sistemu. Ta škoda je primerljivo podobna škodam v zadevah II Ips 912/2006, II Ips 765/2005, II Ips 524/2000, II Ips 23/2003 in II Ips 343/2003.
Ker v tej zadevi ni bilo sporno, da toženka odgovarja za celotno škodo po temelju, se pri odločitvi o stroških postopka upošteva le uspeh po višini. plačilo odškodnine - nepremoženjska škoda - poškodba v prometni nezgodi - srednje hud primer po Fischerjevi lestvici - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - prenizka odškodnina - obseg škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - primerljiva zadeva iz sodne prakse - sprememba sodbe - stroški pravdnega postopka - uspeh po višini - pobotanje pravdnih stroškov VSM Sodba I Cp 424/2025 07.10.2025 Pobotljivost terjatve ni procesni pogoj, zato mora sodišče v primeru nepobotljivosti, tožbeni terjatvi ugoditi (v celoti ali delno), ugovor zaradi procesnega pobota pa zavrniti. Če torej niso izpolnjeni pogoji za pobot (nepobotljivost, nedospelost, odsotnost istovrstnosti), se ugovor zaradi pobota zavrne. Zavrnitev ugovora zaradi pobota pa ne pomeni sodne ugotovitve, da pobotna terjatev ne obstaja. Zato zavrnitev pobotnega ugovora ne pomeni, da je bilo o tej terjatvi pravnomočno odločeno. pobotljivost terjatve - ugovor procesnega pobota - pogoji za pobot - odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - soprispevek - izključitev pobota VSL Sodba in sklep II Cp 447/2025 25.03.2025 Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo. denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odmere odškodnine - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - denarna odškodnina za duševne bolečine - sklep o stroških pravdnega postopka - stroški pravdnega postopka glede na uspeh stranke - končni uspeh stranke v pravdiVSL Sodba II Cp 569/2024 17.01.2025 Sodišče prve stopnje je v premajhni meri upoštevalo, da gre za mladoletnega otroka. Tožnik je bil v času odločanja star slabih 15 let, pred njim pa je praktično vse življenje in ga bo ugotovljena omejitev ovirala ne le pri njegovih športnih aktivnostih, pač pa tudi eventualno pri zaposlitvi, pri delu doma.
Tožnik je imel odobreno brezplačno pravno pomoč za stroške, vezane s sodnim izvedencem in ne za celotno zastopanje. Sodišče prve stopnje je zato zmotno odločilo, da je toženka dolžna vse odmerjene pravdne stroške tožnika povrniti namesto tožniku v korist proračuna RS. plačilo odškodnine - otrok kot oškodovanec - več poškodb iz istega škodnega dogodka - odmera denarne odškodnine - višina denarne odškodnine - poškodbe nog - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - primarni in sekundarni strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - sodna praksa - revalorizacija plačane odškodnine - stroški pravdnega postopka - brezplačna pravna pomoč - plačilo v dobro proračuna RS - stroški izvedenca - delni uspeh v pravdi - pobotanje pravdnih stroškov VSL Sodba I Cp 611/2025 29.05.2025 Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku po izvedenem dokaznem postopku ob pravilni uporabi materialnega prava ugotovilo, da tožnikova soodgovornost za nastalo škodo ni podana. Vsako ravnanje oškodovanca, ki je objektivno prispevalo k nastanku škodnega dogodka oz. škode, še nima značilnosti ravnanja, ki je razlog za (delno) razbremenitev odškodninske odgovornosti odgovorne osebe. To ravnanje mora namreč imeti znake neskrbnega ravnanja, pri čemer je pri odraslih oškodovancih merilo skrbnosti povprečen razumen odrasel človek. odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost - trčenje kolesarja in motorista - protipravno ravnanje - identično dejansko stanje - škodni dogodek - izvedensko mnenje - izvedenec - nepravilna vožnja - soprispevek - uporaba zaščitne čelade - obseg in višina škode - I. kategorija invalidnosti - dokazi in dokazovanje VSL Sodba II Cp 2036/2023 13.06.2024 Specifičnost obravnavanega primera je v tem, da se je razmeroma lahka poškodba iz neznanih vzrokov katastrofalno zakomplicirala, v posledici česar ima tožnica že več kot sedem let na nogi odprto rano, ki se še vedno ni zacelila in za katero niti Komisija za fakultetna izvedenska mnenja ni mogla jasno napovedati, kdaj se bo zacelila in kakšni ukrepi oziroma postopki bodo morda še potrebni za dokončanje zdravljenja.
Odškodnina za nepremoženjsko škodo se ne odmerja glede na poškodovani organ oziroma diagnozo, temveč glede na obseg in intenzivnost telesnega in duševnega trpljenja.
Odškodnina se odmerja po cenah na dan izdaje sodne odločbe (drugi odstavek 168. člena OZ), zato je treba znesek, ki je bil na račun odškodnine plačan pred pravdo ali tekom pravde, ustrezno valorizirati, s čimer se ohranja realna vrednost že plačanega zneska. Gre za pravilno uporabo materialnega prava, na katero mora sodišče paziti po uradni dolžnosti.
varstvo pri delu - delovna nezgoda (nesreča pri delu) - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - soprispevek delavca k škodnemu dogodku - višina denarne odškodnine - pravična denarna odškodnina - odmera pravične denarne odškodnine - izvedensko mnenje - poškodba stopala - dolgotrajno zdravljenje poškodb - več let trajajoče zdravljenje - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - skaženost - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - izguba na zaslužku - valorizacija - zapadlost odškodnine - ustalitev zdravstvenega stanja - začetek teka zamudnih obresti VSL Sodba II Cp 957/2024 04.10.2024 Pomoči, ki preseže obseg, ki je običajna pomoč, tudi družinski člani niso dolžni opravljati brezplačno. Zato se je v sodni praksi uveljavila rešitev, po kateri se v takem primeru vzpostavi domneva, da je bila taka storitev plačana po običajni ceni. Stroški za potrebno tujo pomoč so lastna premoženjska škoda oškodovanca. Oškodovančeve škode nihče, niti zakonec in otroci, niso dolžni popravljati na svoje stroške oziroma brezplačno.
Glede obresti je sodišče prve stopnje obrazložilo, zakaj tečejo po izteku 14 dnevnega izpolnitvenega roka po 299. členu OZ in ne od poteka 3 mesecev po vloženem zahtevku po 20.a členu ZOZP. odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - izvedensko mnenje - višina škode - višina odškodnine - primerljiva odškodnina - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - vrsta škode - telesna bolečine - strah - duševne bolečine - duševne bolečine zaradi skaženosti - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - pomoč družinskih članov - renta - zastaranje odškodninske terjatve - odstop od sodne prakse - stranski intervenient - popravni sklep o stroških postopkaVSC Sodba Cp 340/2023 16.11.2023 Ob pravilni uporabi materialnega prava ter upoštevaje načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine, gre tožnici višino odškodnine za nepremoženjsko škodo odmeriti na 23.000,00 EUR, kar predstavlja višino 16,4 povprečnih slovenskih neto plač. Pritožbeno sodišče ob tem pripominja, da v sodni praksi zaradi raznolikosti posledic ni našlo povsem identičnih življenjskih primerov, je pa v okviru objektivizacije višine odškodnine (umestitve znotraj okvira v sodni praksi že odmerjenih odškodnin) upoštevalo opise podobnih poškodb in utrpelih posledic, ki so z v tej pravdi ugotovljenimi (glede obeh tožnikov) primerljive, hujše oziroma lažje. odmera odškodnine - nepremoženjska škoda - uspeh v pravdi - stroški VSM Sodba I Cp 227/2025 15.07.2025 Tožnik v pritožbi pravilno navaja, da je bila BPP tožniku dodeljena zgolj za oprostitev stroškov iz petega odstavka 26. člena ZBPP oziroma zgolj za stroške sodnega izvedenca, ne pa tudi na stroške zastopanja po odvetniku.
Prav tako je neutemeljeno pritožbeno nestrinjanje z izvedenskim mnenjem, ki je priloženo tožbi in v zvezi s tem zatrjevanje, da je toženec slednjemu oporekal že v kazenskem postopku, ter da bo oškodovanca treba ponovno pregledati, sicer pa je ta okoliščina znana tudi pričam, ki jih bo toženec predlagal. Gre za izvedensko mnenje iz kazenskega postopka, ki je v predmetnem pravdnem postopku predstavljalo zgolj enega izmed dokazov, pri čemer je sodišče prve stopnje, kot bo obrazloženo, bilo glede temelja odškodninske odgovornosti vezano na kazensko obsodilno sodbo toženca.
V skladu z določbo 14. člena ZPP je v primerih, ko pravdno sodišče obravnava identično dejansko stanje, na podlagi katerega je predhodno že odločalo... teorija jajčne lupine - vezanost na pravnomočno kazensko sodbo - bodoče telesne bolečine - odškodnina za bodoče telesne bolečine - pravična denarna odškodnina - obseg dodeljene brezplačna pravne pomoči VSM Sodba I Cp 866/2024 17.06.2025 Sodišče druge stopnje tožniku delno pritrjuje pri njegovem zavzemanju za višjo odškodnino zaradi neustreznega spoštovanja načela objektivne pogojenosti. Tožnikov primer se po dolžini odvzema prostosti umešča med večmesečne pripore. Dnevni zneski odškodnin zanje so v sodni praksi med 0,03 ter 0,083 povprečne neto plače, večina primerov pa je zgoščeno v razponu med 0,05 in 0,08 povprečnimi neto plačami. To pomeni, da se odškodnina , ki jo je tožniku prisodilo sodišče prve stopnje, nahaja na skrajnem spodnjem robu, saj preračunana na dnevni znesek znese 0,03 povprečne plače na dan. načelo individualizacija višine odškodnine - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti - denarna odškodnina neutemeljen pripor - neutemeljen pripor VSK Sodba I Cp 527/2024 16.05.2025 Terjatev iz naslova odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja je lahko predmet pravnega prometa, če so jo upravičenci že uveljavljali v določenem denarnem znesku v predlogu državnemu odvetništvu za sklenitev poravnave. Upniki stečajnega postopka so lahko oškodovanci v smislu ZVPSBNO. Odmera odškodnine po pravilih ZVPSBNO se ne opravi na način, uveljavljen po splošnih pravilih obligacijskega prava, ko se pravična denarna odškodnina za ugotovljeno škodo zmanjša za sorazmeren del oškodovančevega prispevka k njenemu nastanku in nato naloži v plačilo oškodovalcu v idealnem deležu (ali drugače povedano: sodišče sprva ločeno opravi presojo o prispevku obeh strank po temelju obveznosti in nato naloži v plačilo sorazmeren del pravične odškodnine za utrpelo škodo), temveč se določi neposredno s tehtanjem... pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - povrnitev nepremoženjske škode - odškodnina - denarna odškodnina - merila za odločanje - odmera odškodnine - pravica do pravičnega zadoščenja - stečajni postopek - upniki kot oškodovanci - odstop terjatve s pogodbo - ugovor aktivne legitimacije - spor majhne vrednosti - svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - stroški postopka - uspeh po temelju in po višini VSL Sodba II Cp 845/2024 09.05.2025 Prisojena skupna odškodnina za nepremoženjsko škodo v višini 44.000 EUR (29 povprečnih neto plač) v primerjavi s primeri večjih in manjših posledic poškodb skočnega sklepa in stopala v sodni praksi pokaže ustrezno ovrednotenje ugotovljenega obsega škode in ustrezno umestitev odškodnine med srednje hude primere. odškodnina za škodo, nastalo v prometni nesreči - nepremoženjska in premoženjska škoda - višina denarne odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - strah - skaženost - pojem skaženosti kot pravni standard - izguba zaslužka - povprečna plača - nadomestilo plače za čas bolniškega staleža - pravična denarna odškodnina - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - povprečna neto plača kot merilo za primerjavo prisojenih odškodnin - srednje hud primer po Fischerjevi lestvici - substanciran ugovor - nedopustne pritožbene novoteVSC Sodba Cp 385/2021 23.11.2021 Sodišče je pravilno ocenilo, da izjava toženca ni imela nobene dejanske podlage, da se z njo ni v ničemer prispevalo k razpravi v splošnem interesu, da drugi tožnik nima statusa osebe javnega interesa, da bi moral iz tega razloga trpeti več, prav tako toženca z nobenim svojim ravnanjem ni izzval k takšni izjavi, in zato utemeljeno zaključilo, da je toženec z izjavo, da je prepričan, da je drugi tožnik namenoma uničil podjetje in da bo zoper njega vložil kazensko ovadbo, prekomerno posegel v čast in dobro ime kot osebnostno pravico drugega tožnika. Pravilno je ocenilo, da je imela pravica drugega tožnika do varstva časti in dobrega imena prednost pred toženčevo pravico do svobode izražanja, saj je toženec svoje mnenje, ki je bilo tudi žaljivo, izrazil na podlagi neresničnih dejstev, in zaključilo, da je s tem podana tudi protipravnost toženčevega ravnanja. kršitev osebnostnih pravic v tisku - odškodnina za duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice VSC Sodba Cp 79/2025 12.03.2025 Pritožnik zmotno meni, da bi moralo sodišče v postopek pritegniti izvedenca medicinske stroke in da ni moglo odločiti o višini odškodnine brez tega izvedenca. Pri tem se sklicuje na en sodni primer (VSL sklep I Cp 122/2009), ki pa ne predstavlja ustaljene sodne prakse. Ustaljeno sodno prakso predstavlja več sodnih odločb, objavljenih na spletni strani Vrhovnega sodišča (npr. VSL I Cp 4025/2009, VSC Cp 673/2013, VSL I Cp 1871/2023). nepremoženjska škoda - primerna denarna odškodnina - zamudna sodba - višina odškodnine VSL Sodba I Cp 2118/2023 19.09.2024 Enota večkratnika povprečne mesečne plače v državi je primerjalna enota, ki jo sodna praksa uporablja za pravilno uporabo načela objektivizacije, to je za primerjavo dosojenih odškodnin v primerljivih primerih in za pravilno umestitev obravnavanega primera med manjše, večje in najhujše škode ter odškodnine zanje. povrnitev nepremoženjske škode - odškodnina za nepremoženjsko škodo - ustavno načelo enakega varstva pravic - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - načelo izravnalne pravičnosti - ustaljena sodna praksa - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - standard pravične denarne odškodnine - izredno hud primer po Fischerjevi lestvici - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah - valorizacija delnega plačila odškodnine (akontacije) - indeksna klavzula