<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Upravno sodišče
Upravni oddelek

sodba III U 394/2011
ECLI:SI:UPRS:2013:III.U.394.2011

Evidenčna številka:UN0020909
Datum odločbe:25.01.2013
Senat, sodnik posameznik:Igor Lučovnik (preds.), Andrej Orel (poroč.), Nevenka Zajc
Področje:INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI POSTOPEK
Institut:inšpekcijski postopek - stranka v postopku - stranski udeleženec - vlagatelj pobude - pravni interes

Jedro

Zgolj dejstvo, da je bil tožniku priznan status stranskega udeleženca v postopku izdaje enotnega gradbenega dovoljenja za gostinski lokal, po presoji sodišča ne izkazuje njegovega pravnega interesa za udeležbo v predmetnem inšpekcijskem postopku.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je upravni organ prve stopnje odločil, da se tožeči stranki ne prizna lastnosti stranskega udeleženca v inšpekcijskem postopku, ki ga vodi gradbena inšpektorica Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Nova Gorica, v zadevi gostinskega letnega vrta na zemljišču s parc. št. 1116/1 k.o. A. investitorja B. s.p. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je navedel, da je na podlagi prijave, ki jo je vložila tožeča stranka zoper lastnika lokala C.C. in D.D., po uradni dolžnosti uvedel inšpekcijski postopek v zadevi postavitve letnega vrta pred gostinskim lokalom na zemljišču s parc. št. 1116/1 k.o. A. zoper investitorja B. s.p. V inšpekcijskem postopku je bilo ugotovljeno, da je investitor najemnik gostinskega lokala in zemljišča pred lokalom, ki ni last C.C. in D.D. Ugotovljeno je bilo tudi, da objekt kot začasni letni vrt spada med enostavne objekte, za katere skladno z Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost, gradbeno dovoljenje ni potrebno, zato ni bilo podane osnove za ukrepanje gradbene inšpektorice. Skladno s 24. členom Zakona o inšpekcijskem nadzoru je bila tožeča stranka kot prijavitelj obveščena o ugotovitvah, na kar je le ta z vlogo z dne 18. 5. 2011 zahtevala, da se ji kot stranskemu udeležencu izda sklep o ustavitvi postopka. Tožeča stranka ni izkazala pravnega interesa, da se ji prizna status stranskega udeleženca, zato je bila vloga tožeče stranke za priznanje statusa stranskega udeleženca zavrnjena.

Ministrstvo za okolje in prostor je z odločbo št. 0612-282/2011-2 z dne 26. 9. 2011 pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo upravnega organa prve stopnje kot neutemeljeno zavrnila.

Tožeča stranka v tožbi izpodbija odločbo upravnega organa prve stopnje. V tožbi navaja, da je v skladu s 28. členom Zakona o inšpekcijskem nadzoru od inšpekcijskega organa zahtevala ustavitev izgradnje navedenega objekta. Vztraja, da zbrani podatki potrjujejo njen pravni interes, ki izhaja iz pravnomočnega akta Upravne enote Nova Gorica, v katerem so natančno določeni pogoji na podlagi katerih je dovolila odprtje gostinskega objekta. Upravna enota je za razliko od inšpekcijskega organa poznavajoč razmere na terenu sama brez intervencije tožeče stranke, ki sploh ni vedela za namen odprtja lokala pozvala lastnika, da pridobita soglasje tožeče stranke. S pogoji, ki jih je tedaj postavila tožeča stranka, sta se lastnika lokala strinjala, kar sta kot izhaja iz obrazložitve enotnega gradbenega dovoljenja potrdila s sporazumom, ki ga inšpekcijski organ ne more samovoljno spreminjati. Glede na navedeno tožeča stranka meni, da bi morala imeti status stranke v postopku, saj bi drugačna rešitev pomenila resno kršitev načela pravne varnosti, zato sodišču predlaga, da izpodbijani sklep upravnega organa prve stopnje odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Prizadeta stranka B. s.p., v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe tožeče stranke in dodatno navaja, da ima v najemu lokal, kateremu pripada letni vrtni, stoječ na zemljišču s parc. št. 1116/1 k.o. A. Ta stoji že od leta 1998, letos pa ga je uredil tako, da je namesto pralnih plošč, ki so bile stare in zaradi posedanja terena nevarne, nadomestil z lesenim podestom v praktično enaki višini, za kar je pridobil soglasje lastnika nepremičnine. Za navedeni poseg po veljavnih predpisih ni potrebo gradbeno dovoljenje. Nadalje navaja, da v enotnem dovoljenju upravne enote, na katerega se sklicuje tožeča stranka ni omejitve, ki bi prizadeti stranki omejevala postavitev letnega vrta skladno z veljavno zakonodajo.

Tožeča stranka v odgovoru na vlogo stranskega intervenienta sodišču predlaga, da njen odgovor, kot neutemeljen, zavrže vključno z določitvijo vrednosti spornega predmeta, ter ji naloži solidarno s toženo stranko, plačilo stroškov postopka.

K točki I. izreka:

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, ima oporo v navedenih materialnih predpisih, kar izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Sodišče zaradi tega v celoti sledi obrazložitvi izpodbijane odločbe, dopolnjene z odločbo upravnega organa druge stopnje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja:

Tožeča stranka, ki je podala pobudo za uvedbo inšpekcijskega postopka na podlagi 24. člena Zakona o inšpekcijskem nadzorstvu (v nadaljevanju ZIN) nima legitimacije za položaj stranke v postopku. Po določbi tretjega odstavka 24. člena ZIN ima namreč v postopku inšpektorja, položaj stranke le zavezanec. V ustavno pravni sodni praksi pa se je, ne glede na navedeno zakonsko določbo, izoblikovalo stališče (odločba Ustavnega sodišča RS, opr. št. Up-2411/06-12 z dne 22. 5. 2008), da je potrebno, če to zahteva prijavitelj presoditi, da mu gre položaj stranskega udeleženca, če izkaže, da se s postopkom posega v njegov zakonsko varovani položaj. S takim stališčem se varuje pravica iz 22. člena Ustave RS, ki posamezniku zagotavlja možnost, da se udeležuje postopka, v katerem se odloča o njegovi pravici ali pravni koristi.

Skladno z drugim odstavkom 43. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) pa je pravna korist neposredna na zakon ali drugi predpis oprta osebna korist. Upoštevaje določbo četrtega odstavka 43. člena pa je dolžnost osebe, ki zahteva udeležbo v postopku, da v svoji vlogi navede, v čem je njen pravni interes. Upoštevaje navedeno in odločbo Ustavnega sodišča je stranski udeleženec samo tisti, ki zavaruje svojo pravno korist v upravni stvari, ki je predmet upravnega postopka in kolikor jo v tem upravnem postopku sploh lahko varuje. Obstajati mora torej določeno razmerje stranskega udeleženca do upravne stvari, ki je predmet konkretnega postopka. To razmerje vzpostavlja materialni predpis, iz katerega je razvidno tudi, ali ima oziroma kdo ima lahko kakšno pravno korist v upravni stvari, o kateri se odloča v upravnem postopku.

Tudi po mnenju sodišča tožeča stranka kljub naknadnemu pozivu upravnega organa prve stopnje ni izkazala pravnega interesa za udeležbo v predmetnem inšpekcijskem postopku. Tožeča stranka svoj pravni interes utemeljuje z izdanim enotnim dovoljenjem za preureditev prostorov prodajalne z živili v gostinski lokal-dnevni bar brez ponudbe jedi. Tožeča stranka z vsebino sporazuma, ki je bil upošteven ob izdaji enotnega gradbenega dovoljenja za gradnjo, ne izkazuje obstoj pravnega interesa. V zadevi ni sporno, da je tožeča stranka lastnica nepremičnin parc. št. 1110/3 k.o. A., tožeča stranka pa niti ne izkazuje in niti ne zatrjuje, da bi bila lastnica parc. št. 1116/1 na kateri se nahaja objekt, ki je predmet inšpekcijskega postopka, niti parc. št. 1110/8, ki se nahaja med sporno parcelo in parcelo v lasti tožeče stranke. Tožeči stranki je bil sicer priznan, v postopku izdaje enotnega gradbenega dovoljenja, status stranskega udeleženca, to pa še ne pomeni, glede na to, da se sporna gradnja ne izvaja na zemljišču, ki je v lasti tožeče stranke, da bo tožeča stranka s sporno gradnjo omejena v uporabi, uživanju in razpolaganju svojega zemljišča. Kakor je bilo tožeči stranki že pojasnjeno, s sklicevanjem na probleme zlasti s parkiriščem, ki ga uporabljajo gostje lokala in predstavljajo največjo motnjo za bližnjo sosesko, tožeča stranka uveljavlja splošno korist, ne pa kakšne njene pravice in na zakon oprte neposredne koristi.

Ob povedanem pa sodišče še ugotavlja, da tožeča stranka niti v zahtevi za priznanje statusa stranke niti v tožbi ne navaja predpisa, ki bi izrecno določal, da bi se kot sosed lokala, ki ni neposredni mejaš, lahko udeleževal postopka, zaradi varstva svojega zakonsko varovanega položaja.

Glede na navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen ter da je sklep pravilen in na zakonu utemeljen.

K točki II. izreka:

Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 po kateri trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.


Zveza:

ZIN člen 24, 24/3.
ZUP člen 43, 43/2, 43/4.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
17.10.2013

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDU4MjAx