Dokument Sodišče Oddelek Datum Institut Jedro VSRS sklep VIII DoR 59/2015 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 09.09.2015 predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odpravnina ob upokojitvi Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja, ali mora delodajalec izplačati delavcu odpravnino ob upokojitvi , čeprav je delovno razmerje delavcu prenehalo na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, delavec pa se je upokojil po izteku odpovednega roka. VSRS Sklep VIII DoR 50/2017-7 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 20.09.2017 predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - odpravnina ob upokojitvi Ker ne obstajajo pogoji za dopustitev iz 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP predlog kot neutemeljen zavrnilo. Sodba VIII Ips 287/2008 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 23.03.2010 odpravnina ob upokojitvi - bruto ali neto znesek - plačilo davkov in prispevkovOb pravilni uporabi zakonskih določb je bil delodajalec tisti, ki je moral ob izplačilu odpravnine v primeru upokojitve za tožnico obračunati davke in prispevke in jih v predpisanih rokih tudi plačati. Izhodišče za ta obračun je bil glede na tožničino pogodbo o zaposlitvi seštevek njenih bruto plač. Stranki bi morali v pogodbi izrecno določiti, da tako dobljen znesek predstavlja čisto izplačilo tožnici oziroma, da mora tožena stranka ta znesek še posebej obrutiti in za tožnico obračunati in plačati še posebej tudi davke in prispevke. Sklep II Ips 612/95 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 03.04.1997 odpravnina ob upokojitvi - upravna odločba - izvršilni naslov - verodostojna listinaOdločanje o sodniških pravicah (IV. poglavje zakona o sodniški službi - ZSS), med njimi tudi o pravici do odpravnine ob sodnikovem odhodu v pokoj (9. točka 55. člena ZSS), spada med zadeve sodne uprave (prvi odstavek 60. člena zakona o sodiščih - ZS). Pojem sodne uprave je širok tako glede na subjekte, ki jo opravljajo (predsedniki sodišč - prvi odstavek 61. člena ZS, sodni svet - 28., 95. člen ZS, personalni svet - 30., 69., 71. člen ZS) kot glede na njene objekte (ki pogosto zadevajo položaj oziroma pravice sodnikov). Zato ne more biti dvoma, da se v zadevah sodne uprave odloča tudi o pravicah sodnika kot osebe (kar je jasno potrjeno z vsebino tretjega odstavka 60. člena ZS, ki omenja tudi zakon o sodniški službi, katerega subjekt je sodnik). Ker je odločanje o sodniških pravicah šteti za upravno stvar, se v postopku odločanja smiselno uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), kolikor ni z ZS ali ZSS drugače določeno (tretji odstavek 60.... Sodba VIII Ips 142/95 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 14.05.1996 delovno razmerje v državnih organih - plače in drugi prejemki - odpravnina ob upokojitvi Revizijsko sodišče je potrdilo odločbi nižjih sodišč, da je delavec ob odhodu v pokoj upravičen do nagrade v višini treh bruto plač. To vprašanje ureja 70. člen Zakona o delavcih v državnih organih. Ker kolektivne pogodbe glede tega vprašanja za te delavce ne veljajo, je treba uporabiti določila zakonov, po katerih je plača obračunana v bruto znesku in delavec odvaja prispevke po delodajalcu. Ker se od odpravnin davki ne plačujejo, je do tega dela plače pri obračunu omenjene nagrade upravičen delavec. VSRS sodba VIII Ips 293/2015 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 22.12.2015 dopuščena revizija - odpravnina ob upokojitvi - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe - poslovni razlog Tožnik je izpolnil oba v prvem odstavku 132. člena ZDR določena pogoja za pridobitev pravice do odpravnine ob upokojitvi : pogodba o zaposlitvi mu je prenehala 9. 10. 2012, ko se je iztekel odpovedni rok, določen z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, takoj naslednjega dne, to je 10. 10. 2012, pa se je tožnik upokojil. Med statusom zaposlenega in statusom upokojenca tako ni bilo nobene časovne prekinitve. Kumulativno sta bila izpolnjena oba pogoja iz prvega odstavka 132. člena ZDR, to je, da je tožniku prenehala pogodba o zaposlitvi in se je upokojil takoj po prenehanju delovnega razmerja.Tožnik ni sprejel ponudbe delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo in za nedoločen čas, zato na podlagi tretjega odstavka 88. člena ZDR ni imel pravice do odpravnine po 109. členu ZDR. Določba petega odstavka 132. člena ZDR onemogoča, da bi delavec hkrati prejel odpravnino ob upokojitvi in... Sklep VIII Ips 17/2009 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 08.11.2010 odpravnina ob upokojitvi – rok za vložitev revizije – vložitev pri pristojnem sodišču – zavrženje revizijeTožnik je vložil revizijo po odvetniku na Višje delovno in socialno sodišče zadnji dan roka, sodišče prve stopnje pa jo je prejelo 26. 11. 2008. Ker revizija ni bila v roku vložena na pristojnem sodišču, jo je revizijsko sodišče kot prepozno zavrglo. VSRS Sodba X Ips 257/2014 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 02.07.2015 dohodnina - odpravnina ob upokojitvi - delna upokojitev – prejem sorazmernega dela odpravnine - vštevanje v davčno osnovo - načelo zakonitosti Ker delovnopravna in pokojninska zakonodaja opredeljujeta institut delne upokojitve, delovnopravna zakonodaja pa, da je ob delni upokojitvi oseba upravičena le do sorazmernega dela odpravnine ob upokojitvi , je po presoji Vrhovnega sodišča treba v primeru delne upokojitve določbo 7. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 razumeti tako, da se v davčno osnovo dohodkov iz delovnega razmerja ne všteva le sorazmeren znesek odpravnine ob upokojitvi , torej sorazmeren del zneska iz 10. člena Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, saj revidentka ni prejela polne odpravnine, ker je po delni upokojitvi nadaljevala z delom za polovični delovni čas. VSRS Sodba I Ips 48704/2015 Vrhovno sodišče Kazenski oddelek 05.09.2019 kršitev kazenskega zakona - kršitev temeljnih pravic delavcev - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki - odpravnina ob upokojitvi Z izrekom sodbe, ki ne vsebuje posameznih mesečnih zneskov neplačanih delovnopravnih obveznosti, sodišče ne krši določb materialnega zakona.
Oškodovanec je po prenehanju delovnega razmerja ostal zavarovan na drugi podlagi. To pomeni, da delovnopravna obveznost plačila odpravnine ob upokojitvi iz 132. člena ZDR-1 za delodajalca ni nastala. Sklep VIII DoR 69/2012 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 21.11.2012 predlog za dopustitev revizije – dopuščena revizija – odpravnina ob upokojitvi – odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – protispisnost Revizija se dopusti glede vprašanja, ali mora delodajalec izplačati delavcu odpravnino ob upokojitvi , čeprav je delovno razmerje delavcu prenehalo na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, delavec pa se je upokojil po lastni volji po izteku odpovednega roka.Revizija se dopusti glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pri odločanju o božičnici. VSRS sklep VIII DoR 70/2015 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 09.09.2015 predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - odpravnina - kolektivna pogodba Revizija se dopusti glede vprašanja ali delavcem, ki jim je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana iz razloga nesposobnosti, pripada odpravnina po kolektivni pogodbi, kjer je odpravnina ugodneje urejena le za trajno presežne delavce in delavce ob upokojitvi . Sodba VIII Ips 281/99 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 18.04.2000 zmotna uporaba materialnega prava - odločba sodišča druge stopnje - dokup zavarovalne dobe - prevzem plačila prispevka za dokup abstraktne pokojninske dobe Z zakonom o prepovedi prometa in proizvodnje z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno je Republika Slovenija v razmerju do Zavoda pokojninskega in invalidskega zavarovanja vstopila namesto tožene stranke, ki bi sicer morala nositi finančno breme dokupa, tožnik pa je to sprejel. Zato njegov položaj v razmerju do tožene stranke ne more biti drugačen, kakršen bi bil, če bi prispevek za dokup zavarovalne dobe plačala tožena stranka. To pa pomeni, da tožniku odpravnina ob upokojitvi ne gre, saj zaradi prevzema obveznosti tožene stranke s strani države ni mogel pridobiti več pravic. Sodba I Up 258/2003 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 15.04.2005 dohodnina - zmanjšanje dohodninske osnove - prispevek za dokup študija Prispevek za dokup zavarovalne dobe za čas študija na višji oz. visoki šoli je prostovoljni prispevek in ne obvezni prispevek, zato ne zmanjšuje dohodninske osnove. Sodba VIII Ips 41/2011 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 21.05.2012 odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – obvestilo o nameravani odpovedi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izvajanje dokazov - neizvedba dokaza - zaslišanje stranke Vloga in pomen sindikata je v primeru odpovedi iz poslovnega razloga omejena na nasprotovanje odpovedi, vendar tega nasprotovanja delodajalec ni dolžan upoštevati.Kot izhaja že iz sodbe sodišča prve stopnje, tožnica „niti ni izkazala, da je članica sindikata,“ zaradi česar si v primeru predhodnega obvestila o nameravani odpovedi iz poslovnega razloga ne bi mogla zagotoviti niti splošnega nasprotovanja sindikata. Posledično ni mogoče šteti, da odsotnost obvestila pred odpovedjo predstavlja kršitev, ki bi utemeljila nezakonitost odpovedi. VSRS sodba VIII Ips 276/2015 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 23.02.2016 odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - odpravnina - ureditev po kolektivni pogodbi - svoboda kolektivnega dogovarjanja - dopuščena revizija Ker sta se revident in pri njemu organiziran sindikat v okviru pogodbene avtonomije dogovorila za ugodnejše odpravnine le delavcem, ki jim je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga (in ob upokojitvi ), je zmotna presoja, da je do nje upravičena tudi tožnica, ki je prejela odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Sodba VIII Ips 148/2003 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 16.12.2003 trajno presežni delavci - osnova za izračun odpravnine - bruto plača Določbe zakonov ali kolektivnih pogodb pri obravnavanju instituta plače v preteklosti niso bile povsem jasne, kljub temu pa večletna sodna praksa revizijskega sodišča in pravna teorija zagovarjata stališče, da pojem plače v delovno-pravni zakonodaji, če ni izrecno določeno drugače, vedno pomeni bruto zneske. Zato bi morala že tožena stranka, prav tako pa tudi sodišče, ... , kot osnovo za izračun revidentove odpravnine upoštevati plačo v bruto, ne pa v neto znesku. Sklep VIII Ips 111/2003 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 09.09.2003 dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe Revizijsko sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrže, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega z zakonom določenega zneska. Sodba VIII Ips 16/2009 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 18.04.2011 odpravnina - mednarodna organizacija kot delodajalec – imuniteta - pristojnost slovenskega sodiščaKer mednarodna pogodba, ki bi splošno urejala vprašanja imunitete mednarodnih organizacij, ne obstaja, je treba utemeljenost sklicevanja na imuniteto ocenjevati v vsakem primeru posebej.V konkretnem primeru je mednarodna organizacija pred slovenskim sodiščem tožena kot delodajalec. Ne gre torej za oblastno ravnanje oziroma ravnanje izvršeno iure imperii, zato v tem postopku tožena stranka ne uživa imunitete pred slovenskimi sodišči. VSRS sodba in sklep VIII Ips 93/2015 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 14.10.2015 pokojninska osnova - oblikovanje pokojninske osnove - upoštevanje odškodnine zaradi skrajšanja odpovednega roka - upoštevanje odpravnine - poimenovanje izplačila - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neizvedba dokazov Pravilno je tolmačenje, da se sicer v pokojninsko osnovo poleg plače vštevajo tudi drugi prejemki iz delovnega razmerja, od katerih so bili obračunani ter plačani prispevki za socialno zavarovanje, razen izjem iz 42. člena ZPIZ-1. Poimenovanje izplačila kot odpravnine v sporazumu o ureditvi medsebojnih razmerjih ob razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi tožnika in bivšega delodajalca samo po sebi ne more biti odločilno za presojo o dejanski naravi tega prejemka, še manj pa, da bi ta prejemek le zaradi poimenovanja vključili v odpravnino zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ki je določena kot pravica delavca v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti. Neizvedba predlaganih dokazov, s katerimi tožnik dodatno dokazuje svoje trditve o naravi izplačila, za katerega trdi, da bi se moralo upoštevati v njegovo pokojninsko osnovo (in od katerega naj bi bili v celoti plačani davki in prispevki), predstavlja bistveno... VSRS Sodba VIII Ips 47/2017 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 09.05.2017 pokojninska osnova - odpravnina Delavec in delodajalec se v primeru sporazumnega prenehanja pogodbe o zaposlitvi lahko dogovorita tudi za izplačilo odpravnine.
Ob pravilnem materialnopravnem izhodišču, da določba 79. člena ZDR ne izključuje možnosti dogovora o odpravnini, je sodišče druge stopnje presojalo dejansko naravo spornega izplačila. Kljub izrecnemu zapisu v sporazumu, da gre za odpravnino, je ugotavljalo pravo voljo pogodbenih strank in je zaključilo, da ni dokazano, da bi šlo za prejemek, katerega narava bi bila drugačna od dogovorjene in realizirane.
Sodišče druge stopnje je torej presodilo, da je podan zakonski dejanski stan iz sedme alineje 42. člena ZPIZ-1, ki izključuje vštevnost odpravnine v pokojninsko osnovo.