Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 5429cT1vYnN0b2olMjBkZWxvdm5lZ2ElMjByYXptZXJqYSZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJnJvd3NQZXJQYWdlPTUwJnBhZ2U9MA==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS Sodba Pdp 214/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore17.08.2017obstoj delovnega razmerjaŠtevilne dejanske ugotovitve utemeljujejo pravilnost stališča sodišča prve stopnje, da tožnik pri toženi stranki ni bil vključen v organiziran delovni proces na enak način kot pri njej redno zaposleni delavci (npr. ker ni bil dolžan evidentirati svojih prihodov in odhodov z dela; po opravljenem delu je lahko kadarkoli odšel domov,...). Zato tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja ni utemeljen.
VDSS Sodba Pdp 352/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore23.08.2017obstoj delovnega razmerjaTožena stranka v pritožbi utemeljeno izpostavlja bistveno dejstvo, da je bil tožnik celotno vtoževano obdobje zaposlen v svojem podjetju (d. o. o.), zaradi česar mu je sodišče prve stopnje nezakonito priznalo delovno razmerje s toženo stranko. Delavec namreč ne more biti hkrati (v istem obdobju) v delovnem razmerju pri dveh delodajalcih, kar izhaja iz 147. člena ZDR-1 in iz uveljavljene sodne prakse.
VDSS Sodba Pdp 527/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore19.01.2021obstoj delovnega razmerja - reintegracijaTudi po presoji pritožbenega sodišča tožnica neutemeljeno uveljavlja reintegracijski zahtevek, saj tožnici pri toženi stranki ni bila nezakonito odpovedana pogodba o zaposlitvi. Tožnica je uveljavljala priznanje obstoja delovnega razmerja od 12. 9. 2018 do 31. 8. 2017, zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Zaposlitev delavca pri drugem delodajalcu za daljše obdobje (tožnica se je zaposlila pri novem delodajalcu 1. 9. 2017 in je bila pri novem delodajalcu zaposlena še v času odločanja sodišča prve stopnje) pomeni, da v nobenem primeru po 1. 9. 2017 tožnica ne bi mogla več uveljavljati obstoja delovnega razmerja pri toženi stranki.
VDSS sklep Pdp 362/2012Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore29.08.2012obstoj delovnega razmerja – javni uslužbenciPogoj za ugotovitev obstoja delovnega razmerja je obstoj elementov tega razmerja, izvajalec del (delavec), ki je delo opravljal po pogodbah o delu in zahteva priznanje obstoja delovnega razmerja za to obdobje, pa mora izpolnjevati tudi pogoje za sklenitev delovnega razmerja (20. člen ZDR) na enakih delih v organiziranem procesu delodajalca.
VDSS Sodba Pdp 635/2018Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore07.02.2019obstoj delovnega razmerja - izobrazbeni pogojTožnica ne izpolnjuje izobrazbenega pogoja za delovno mesto producent. Vendar, ker je bil ugotovljen obstoj elementov delovnega razmerja, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo tudi obstoj delovnega razmerja. Takšna odločitev temelji na 18. členu ZDR-1, ki določa, da se v primeru spora o obstoju delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem domneva, da delovno razmerje obstaja, če obstajajo elementi delovnega razmerja. V takem primeru se na podlagi drugega odstavka 13. člena ZDR-1 delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava. Zato je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno v celoti pravilna, saj je na podlagi navedenih določil sklepanje pogodb civilnega prava zloraba, ki jo zakon kaznuje z domnevo o obstoju delovnega razmerja. Neizpolnjevanje izobrazbenega pogoja ni ovira za priznanje delovnega razmerja za nedoločen čas in za veljavnost pogodbe o zaposlitvi.
VDS sodba in sklep Pdp 1835/2004Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore14.01.2005obstoj delovnega razmerja - delovni sporSpor o priznanju obstoja delovnega razmerja med delavci in pravno osebo je individualni delovni spor v smislu določb 1. tč. 1. odst. 4. čl. ZDSS, ne glede na to, da tožnik in tožena stranka ob vložitvi tožbe še nista v razmerju delavec - delodajalec in ne glede na to, da naj bi delovno razmerje nastalo šele na podlagi sodne odločbe. Tudi za ta spor veljajo določbe 2. odst. 83. čl. ZTPDR o tem, da delavec ne more zahtevati varstva pravic pri pristojnem sodišču, če se za to varstvo ni poprej obrnil na pristojni organ v organizaciji. 
VDS sklep Pdp 1752/98Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore29.09.2000obstoj delovnega razmerja - delovno razmerjeČe delavec nima pisne pogodbe o zaposlitvi z zasebnim delodajalcem, to še ne pomeni, da ni bil v delovnem razmerju, če so podani vsi elementi delovnega razmerja. 
VDS sklep Pdp 34/2000Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore31.08.2001obstoj delovnega razmerja - delovno razmerjeČe je toženec tožniku obljubljal, da ga bo prijavil kot redno zaposlenega delavca, je za obstoj delovnega razmerja bistveno, da je tožnik za toženca daljše obdobje delal, ta pa mu je za delo plačeval. Odsotnost nekaterih manj pomembnih elementov delovnega razmerja, kot so npr. dogovor o letnem dopustu, regresu in podobno, pa tudi okoliščina, da je tožnik prejemal denar na roke po opravljenem delu, ne pa enkrat mesečno, na priznanje faktičnega delovnega razmerja ne morejo odločilno vplivati. 2. Delavcu, ki je pri delodajalcu v t.i. dejanskem delovnem razmerju (brez predhodno sklenjene pisne pogodbe o zaposlitvi), lahko zakonito preneha delovno razmerje le pod pogoji in iz razlogov, ki so določeni v zakonu (100. člen ZDR ...). 
VDSS Sodba Pdp 149/2019Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore28.02.2019zamudna sodba - obstoj delovnega razmerjaGlede na tožbene navedbe (da je bil tožnik v spornem času vključen v organiziran delovni proces in je nepretrgano opravljal delo; da je prejel plačilo za delo...) je bil tožnik v delovnem razmerju pri toženi stranki tudi v spornem času in da ga je tožena stranka dolžna za to obdobje prijaviti v socialna zavarovanja in mu urediti vpis delovne dobe pri matični evidenci.
VDSS sklep Pdp 347/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore04.04.2013stvarna pristojnost – obstoj delovnega razmerjaTožnica je v spornem času opravljala delo pri toženi stranki na podlagi dogovora oziroma obljube, da bo z njo sklenjeno delovno razmerje, in ne na podlagi morebitne podjemne pogodbe ali druge pogodbe civilnega prava. Čeprav v nadaljevanju do sklenitve pogodbe o zaposlitvi med strankama ni prišlo, je za obravnavanje zahtevkov iz naslova plačila za opravljeno delo ter nastalih prevoznih stroškov stvarno pristojno delovno sodišče, in ne sodišče splošne pristojnosti.
VDSS sklep Pdp 563/2012Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore05.07.2012obstoj delovnega razmerja - sodno varstvoRok za sodno varstvo v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja (obstojem delovnega razmerja) je v primeru tožnika, ki je pri delodajalcu opravljal delo brez prijave v socialna zavarovanja, začel teči najkasneje takrat, ko ga je tožena stranka z dela odslovila.
VDSS Sodba in sklep Pdp 130/2019Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore22.05.2019obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerjaSodišče prve stopnje je po oceni izvedenih dokazov ugotovilo obstoj elementov delovnega razmerja, kot izhajajo iz prvega odstavka 4. člena ZDR-1, da je tožnik delo opravljal osebno in za plačilo, nepretrgano v vtoževanem obdobju, vsakodnevno vsaj po 8 ur, delo je opravljal po navodilih vodja gradbišč pri prvo toženki. Ob tako ugotovljenih elementih delovnega razmerja je pravilno ugotovilo obstoj delovnega razmerja tožnika pri prvo toženki (18. člen ZDR-1), četudi pogodba o zaposlitvi ni bila sklenjena (v pisni obliki).
VDSS sodba Pdp 1408/2005Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore20.10.2006obstoj delovnega razmerja - davki - prispevkiKer tožnik za čas šolanja (pred tridesetimi leti) ni prejel odločbe, iz katere bi bilo razvidno, da je bilo delovno razmerje prekinjeno, in ker je bil v dobri veri, da mu delovno razmerje ni prenehalo, je njegov tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za to obdobje utemeljen. Ni pa utemeljen tožbeni zahtevek za plačilo prispevkov in davkov, ker gre za pravico, za katero je določen petletni zastaralni rok, ki je že potekel.
VDSS sodba Pdp 798/2010Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore25.11.2010obstoj delovnega razmerja – elementi delovnega razmerjaTožnik je bil v spornem obdobju v delovnem razmerju pri toženi stranki in sicer na delovnem mestu direktorja hčerinske družbe, čeprav pisna pogodba o zaposlitvi ni bila sklenjena. Dejstva, da je nepretrgoma, več kot pet let opravljal delo direktorja družbe, v kraju in prostorih, ki jih je določila tožena stranka, da mu je tožena stranka določila plan prodaje njenih proizvodov, mu izplačevala plačo na podlagi izstavljenih plačilnih list, zanj plačevala prispevke in davke, ter da je tožnik evidence o opravljenem delu in urah posredoval toženi stranki, tožnikovo delo pa je tudi ocenjeval direktor tožene stranke, nesporno dokazujejo obstoj delovnega razmerja.
VDSS sodba Pdp 300/2010Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.10.2010obstoj delovnega razmerja – elementi delovnega razmerjaTožnik je sklenil več pogodb o novinarskem delu, na podlagi katerih je opravljal enako delo kot redno zaposleni turnusni urednik – delo je opravljal v turnusih, od ponedeljka do petka, v istem delovnem prostoru in v istem času kot redno zaposleni po mesečnem razporedu. Delo je tako opravljal nepretrgoma, po navodilih in pod nadzorom urednika oddaje, prostovoljno se je vključil v organizirani delovni proces tožene stranke, s katero je želel skleniti pogodbo o zaposlitvi. Na podlagi navedenega je njegov tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja (pogodbe o zaposlitvi namesto pogodbe o opravljanju novinarskega dela) utemeljen.
VDSS Sodba Pdp 403/2019Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore17.10.2019obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerjaNeutemeljene so tudi pritožbene navedbe tožene stranke, da sodišče prve stopnje ni ugotovilo elementov delovnega razmerja v smislu določbe 4. člena ZDR-1 (prostovoljna vključitev delavca v organiziran delovni proces delodajalca, delo za plačilo, osebno delo, nepretrgano opravljanje dela, delo po navodilih in nadzorom delodajalca). Pritožbeno sodišče se v tem delu v celoti sklicuje na pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje, v zvezi s pritožbenimi navedbami pa dodaja, da ni odločilno, ali so receptorji tožnico vpisovali v evidenco prisotnosti gostov oziroma obiskovalcev, saj je tudi brez teh vpisov ugotovljeno, da je tožnica vsakodnevno prihajala na delo.
VDSS Sodba Pdp 560/2019Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.02.2020elementi delovnega razmerja - obstoj delovnega razmerjaZa presojo pravilnosti odločitve je ključno vprašanje, ali je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je imelo tožnikovo delo pri toženi stranki lastnosti delovnega razmerja. Po 4. členu ZDR-1 je to razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca (prvi odstavek). V delovnem razmerju je vsaka od pogodbenih strank dolžna izvrševati dogovorjene ter predpisane pravice in obveznosti (drugi odstavek). Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bil tožnik vključen v delovni proces, da je delo izvajal po navodilih in nadzoru tožene stranke, da je uporabljal delovna sredstva in delovno opremo tožene stranke, delo je opravljal osebno ter za to prejel plačilo.
VDSS Sodba in sklep Pdp 385/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore15.10.2020obstoj delovnega razmerja - neizrabljen letni dopustPravica do plačanega letnega dopusta ne more ugasniti, če delodajalec delavcu pravočasne izrabe dopusta dejansko ni omogočil, pri čemer je dokazno breme v zvezi s tem na delodajalcu.
VDSS sodba Pdp 333/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore25.08.2016obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerjaTožnik je opravljal delo pri toženi stranki na podlagi sklenjenih pogodb o poslovnem sodelovanju kot oblikovalec zvoka. Tožnikovo delo za toženo stranko ni bilo nepretrgano, kontinuirano. Tožena stranka je pri organizaciji dela docela upoštevala tožnikovo pripravljenost za delo in se prilagajala njegovim obveznostim (glede študija in ansambla), pri čemer tožnik poslovno ni sodeloval izključno s toženo stranko. Po drugi strani pa tudi na strani tožene stranke ni bilo konstantne potrebe po tožnikovem delu. Na podlagi navedenih ugotovitev je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da med tožnikom in toženo stranko ni obstajalo delovno razmerje, pač pa poslovno sodelovanje, zato tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja ni utemeljen.
VDSS sodba Pdp 420/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore13.11.2014obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerjaSodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka pravilno ugotovilo, da je tožnica delo pri toženi stranki opravljala nepretrgoma in ne le v obdobjih, navedenih v pogodbah o sodelovanju med strankama. Spornega dne je tožnici delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo nezakonito, saj za to ni bil podan nobeden izmed razlogov iz ZDR.
VDSS sodba Pdp 217/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore06.08.2015obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerjaTožnik je v spornem obdobju za toženo stranko opravljal storitev pospeševanja prodaje izdelkov, določenih s strani naročnikov tožene stranke, na podlagi pogodbe o zagotavljanju storitev. Med pravdnima strankama pogodba o zaposlitvi ni bila sklenjena. Tožnik je lahko vplival na vsebino sklenjene pogodbe s toženo stranko in mu ni bilo treba osebno opravljati pospeševanja prodaje. Tožena stranka od tožnika ni zahtevala, da opravlja storitve le zanjo in si je lahko, enako kot drugi pospeševalci prodaje, sam organiziral čas oziroma odločal, kdaj bo obiskal konkretno trgovino. Delo je opravljal z lastnim osebnim avtomobilom, računalnikom in mobilnim telefonom. Plačilo za delo je prejemal po izstavljeni fakturi, pri čemer je plačani znesek zajemal tudi njegove stroške. Na podlagi teh ugotovitev je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da delo tožnika pri toženi stranki ni imelo vseh elementov delovnega razmerja po 4. členu ZDR. Zato tožbeni zahtevek na ugotovitev...
VDSS sodba in sklep Pdp 154/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.10.2016obstoj delovnega razmerja – elementi delovnega razmerjaTožnik je v spornem obdobju opravljal delo na infokanalu v organiziranem delovnem procesu v sklopu dejavnosti tožene stranke, v njenih prostorih in z uporabo njenih delovnih sredstev, in sicer prostovoljno, osebno, nepretrgano, za plačilo in po navodilih ter pod nadzorom tožene stranke. Njegovo delo je tako imelo vse elemente delovnega razmerja po 4. členu ZDR-1 oziroma prej veljavnega ZDR.
VDSS sodba Pdp 272/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore20.10.2016obstoj delovnega razmerja – elementi delovnega razmerjaTožnik je v spornem obdobju pri toženi stranki opravljal delo reševalca iz vode v okviru študentskega dela. Tožnik ni bil vključen v organiziran delovni proces in strogo vezan na navodila tožene stranke glede vsebine dela, časa opravljanja dela, razpolaganje z delom in časom, kar je bistvena značilnost delovnega razmerja, skozi katero se odraža tako imenovana direktna oblast delodajalca. Tožena stranka namreč tožniku ni dajala navodil v zvezi z delom, urnik dela si je določal sam, ni ga nadzirala in ni mu bilo potrebno potrjevati svoje prisotnosti s kartico, kar je sicer veljalo za redno zaposlene delavce, dela tudi ni opravljal nepretrgoma in večino prihodkov je prejel s strani preostalih naročnikov. Zato med pravdnima strankama niso podani elementi delovnega razmerja in je tožbeni zahtevek glede obstoja delovnega razmerja utemeljeno zavrnjen.
VDSS sodba Pdp 963/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore26.05.2016obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerjaOkoliščina, da tožnica ni izpolnjevala pogojev za zasedbo delovnega mesta novinar poročevalec oziroma redaktor prevajalec, ne pomeni, da ni mogoče ugotoviti obstoja delovnega razmerja, če so podani vsi elementi delovnega razmerja. Delodajalec je res tisti, ki določa organizacijo delovnega procesa, vendar pa je bilo v dokaznem postopku ugotovljeno, da je tožnica v delovnem procesu, kot ga je organizirala tožena stranka sama, osebno, nepretrgano in pod nadzorom in po navodilih tožene stranke opravljala delo iz delokroga novinarja poročevalca oziroma redaktorja prevajalca. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da so podani vsi elementi delovnega razmerja, ki so določeni v 4. členu ZDR-1, ter da je tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za vtoževano obdobje utemeljen.
VDSS sodba Pdp 915/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore04.09.2014obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerjaV spornem obdobju je tožnica kot stevardesa pri toženi stranki opravljala delo preko napotnic študentskega servisa. Pri toženi stranki je bila redno vključena v njen delovni proces, zato si ni mogla sama izbirati letov, prostih dni in ostalih odsotnosti. Delo je opravljala po odredbah in navodilih ter pod nadzorom tožene stranke. Ta je planirala in ji odrejala delo, ki ga je morala opravljati po predpisanih postopkih za delo kabinskega osebja. Obseg dela tožnice je bil enak, kot obseg dela redno zaposlenih stevardov. Njeno delo ni bilo občasno, ker ni trajalo le krajši čas ali občasno, ampak stalno. Delo tožnice je tako pri toženi stranki imelo vse elemente delovnega razmerja po 4. členu ZDR, zato je njen tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja delovnega razmerja za vtoževano obdobje utemeljen.
VDSS Sodba Pdp 1007/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.06.2017obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerjaTožnica je (z izjemo meseca junija 2015) v obdobju od 1. 3. 2011 do 31. 1. 2016 na različnih pravnih podlagah opravljala delo za toženo stranko. Dne 14. 1. 2016 je nastopila bolniški stalež, ki je trajal do 30. 9. 2016. V organiziran delovni proces tožene stranke se je vključila prostovoljno, delo za toženo stranko pa je ves čas opravljala osebno, kar je tožena stranka od nje tudi pričakovala oziroma zahtevala. Tožena stranka je tožničino delo potrebovala neprekinjeno oziroma je bila potreba po njenem delu stalna. Delavka tožene stranke je tožnici dajala navodila za delo in jo pri delu nadzorovala. Tožnica se je morala z njo dogovarjati glede izrabe letnega dopusta in ji redno sporočati svoje bolniške odsotnosti. Tožničino delo se ni razlikovalo od dela pri toženi stranki zaposlenih delavcev, saj ga je opravljala po programu in v prostorih tožene stranke vsak dan od 7.00 do 15.00 ure, pri delu je uporabljala pohištvo in računalnik tožene stranke ter se udeleževala...
VDSS Sodba Pdp 494/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore05.10.2017plačilo razlike plače - obstoj delovnega razmerjaKer je imela tožnica s toženo stranko v spornem obdobju že sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto finančnik V in kasneje za delovno mesto strokovni sodelavec VI, ni mogla zahtevati obstoja delovnega razmerja še na višjem delovnem mestu. Ker je bila torej pisna pogodba med njo in toženo stranko sklenjena, tudi ni bilo pogojev za izstavitev nove pogodbe o zaposlitvi, kot je to predlagala tožnica. Zahtevek za izročitev pisne pogodbe o zaposlitvi pride v poštev, če pisna pogodba ni bila sklenjena in se opravlja delo brez nje, ne pa v primeru, ko je pisna pogodba sklenjena, delavec pa zatrjuje, da dejansko opravlja drugo delo. Utemeljeno je bil zavrnjen tudi del njenega tožbenega zahtevka, s katerim za sporno obdobje vtožuje razliko med prejeto plačo in plačo delovnega mesta višji referent. S tem delom tožbenega zahtevka tožnica uveljavlja plačilo po dejanskem delu, ki naj bi ga opravljala in ki naj bi spadalo v opis del in nalog višje vrednotenega delovnega mesta...
VDSS Sodba Pdp 65/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore10.03.2021obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerjaSodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da ob izostanku navodil in nadzora (poleg nepretrganosti opravljanja dela), ki so značilni za delovno razmerje, niso podani vsi elementi delovnega razmerja.
VDSS Sodba in sklep Pdp 625/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore21.04.2021obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerjaSodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja zmotno presodilo, da so bili v vtoževanem obdobju v razmerju med tožnikom in drugo toženko podani vsi elementi delovnega razmerja iz prvega odstavka 4. člena ZDR-1.
VDSS Sodba in sklep Pdp 622/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore21.04.2021obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerjaSodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja zmotno presodilo, da so bili v vtoževanem obdobju v razmerju med tožnikom in drugo toženko podani vsi elementi delovnega razmerja iz prvega odstavka 4. člena ZDR-1.
VDSS Sodba Pdp 67/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore21.04.2021obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerjaSodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja zmotno presodilo, da so bili v vtoževanem obdobju v razmerju med tožnikom in drugo toženko podani vsi elementi delovnega razmerja iz prvega odstavka 4. člena ZDR-1. Druga toženka utemeljeno nasprotuje presoji sodišča o ničnosti pogodb o zaposlitvi med tožnikom in prvo toženko, saj prva toženka ni bila dolžna upoštevati določb ZDR-1, ki se nanašajo na agencijsko delo. Ničnostni razlogi pri sklepanju pogodb o zaposlitvi med tožnikom in prvo toženko niso podani.
VDSS Sodba in sklep Pdp 627/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore21.04.2021obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerjaSodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja zmotno presodilo, da so bili v vtoževanem obdobju v razmerju med tožnikom in drugo toženko podani vsi elementi delovnega razmerja iz prvega odstavka 4. člena ZDR-1.
VDSS Sodba in sklep Pdp 626/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore21.04.2021obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerjaSodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja zmotno presodilo, da so bili v vtoževanem obdobju v razmerju med tožnikom in drugo toženko podani vsi elementi delovnega razmerja iz prvega odstavka 4. člena ZDR-1.
VDSS Sodba in sklep Pdp 624/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore21.04.2021obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerjaSodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja zmotno presodilo, da so bili v vtoževanem obdobju v razmerju med tožnikom in drugo toženko podani vsi elementi delovnega razmerja iz prvega odstavka 4. člena ZDR-1.
VDSS Sodba in sklep Pdp 623/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore21.04.2021obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerjaSodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja zmotno presodilo, da so bili v vtoževanem obdobju v razmerju med tožnikom in drugo toženko podani vsi elementi delovnega razmerja iz prvega odstavka 4. člena ZDR-1
VDSS Sodba Pdp 311/2018Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore30.05.2018obstoj delovnega razmerja - krajši delovni časKrajše odsotnosti tožnice z dela v spornem obdobju, zaradi katerih je opravila manj ur, kot je znašala delovna obveznost redno zaposlenega delavca pri toženi stranki za polni delovni čas, ne pomeni, da je šlo le za občasno delo s prekinitvami, in da ni šlo za nepretrgano opravljanje dela v smislu definicije delovnega razmerja iz 4. člena ZDR-1.
VDSS Sodba Pdp 126/2018Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore13.06.2018obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerjaTožnikovo delo, ki je mesečno variiralo tako glede števila delovnih dni, kot tudi glede same razporeditve, trajanja dnevne delovne obveznosti in je bilo v celoti odvisno od povpraševanja naročnikov, ne predstavlja nepretrganega opravljanja dela, temveč gre za delo po potrebi. Za presojo glede obstoja delovnega razmerja so pomembne tudi ugotovitve, da se je lahko tožnik samostojno odločal, kdaj ne bo izvajal storitev za toženo stranko, in da za njegovo odsotnost ni bila potrebna odobritev ali privolitev tožene stranke. Prav tako ni izpolnjen element opravljanja dela po navodilih in nadzoru tožene stranke. Ker v medsebojnem pogodbenem razmerju med strankama v spornem obdobju niso obstajali elementi delovnega razmerja, je utemeljeno zavrnjen tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja.
VDSS Sodba Pdp 252/2019Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore23.05.2019obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerjaKot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, tožnik ni dokazal, da je imelo njegovo delo po avtorski pogodbi za toženo stranko v spornem obdobju vse elemente delovnega razmerja po 4. členu ZDR-1, ki morajo biti podani kumulativno, saj je delovno razmerje razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.
VDSS sodba Pdp 1560/2006Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore06.09.2007obstoj delovnega razmerja – podjemna pogodba – nadzorKer sta stranki prostovoljno sklenili podjemno pogodbo, tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja ni utemeljen. Na podlagi dejstva, da je tožena stranka tožnico pri delu nadzorovala, ne pomeni, da je bila tožnica v delovnem razmerju, saj ima naročnik tudi pri podjemni pogodbi pravico nadzorovati posel in dajati navodila, če to ustreza naravi posla.
Sodba VIII Ips 260/2007Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek18.11.2008obstoj delovnega razmerja - tožbeni zahtevek - nesklepčnostS tožbenim zahtevkom, da tožniku delovno razmerje s prvo toženo stranko dne 31.1.2003 ni prenehalo in da mu še traja, bi tožnik lahko uspel le v primeru, če bi dokazal, da je bil pred 31.1.2003 sploh v delovnem razmerju pri prvo toženi stranki. Tožnik pa niti ni postavil tožbenega zahtevka za ugotovitev obstoja delovnega razmerja neposredno pred 31.1.2003. Že zaradi tega je navedeni zahtevek nesklepčen, nesklepčni pa so tudi nadaljnji zahtevki za priznanje vseh pravic iz dela.
VDSS sodba in sklep Pdp 312/2012Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore07.06.2012obstoj delovnega razmerja - tujec - delovno dovoljenjeKer tožnica ni imela delovnega dovoljenja, v spornem obdobju (ko je opravljala občasna dela za toženo stranko) ni mogla biti v delovnem razmerju pri toženi stranki, ne glede na to, ali je imelo njeno delo sicer vse elemente delovnega razmerja.
Sodba VIII Ips 201/99Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek21.03.2000delovno razmerje pri delodajalcu - obstoj delovnega razmerjaPo določbi prvega odstavka 200. člena v spornem času veljavnega zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77), je delovno razmerje nastalo z nastopom dela, ko sta poprej sklenila in podpisala pismeno pogodbo o delovnem razmerju delavec in nosilec samostojnega osebnega dela. Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da pogodba ni bila podpisana, se je ugotavljalo, če so bili izpolnjeni drugi elementi, s katerimi bi lahko bilo utemeljeno delovno razmerje. Teh elementov sodišče v postopku ni ugotovilo, prav tako pa ni zanesljivo ugotovilo, če je revident sploh delal pri tožencu. Zato je zahtevek revidenta glede na to, da obstoja delovnega razmerja pri tožencu ni dokazal, pravilno in v skladu z zbranimi in ocenjenimi dokazi zavrnilo sodišče prve stopnje.
VDSS sklep Pdp 680/2011Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore01.09.2011obstoj delovnega razmerja - rok za vložitev tožbeV kolikor delavec nima veljavno sklenjenega delovnega razmerja oz. pogodbe o zaposlitvi (in za ugotovitev obstoja delovnega razmerja zamudi rok za uveljavljanje sodnega varstva - v roku 30 dni od prenehanja delovnega razmerja), ne more uspešno uveljavljati zahtevkov iz naslova delovnega razmerja (plača, nadomestilo za neizkoriščen letni dopust, povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela, povračilo stroškov prehrane med delom, regres za letni dopust).
VDS sodba Pdp 1649/2002Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.10.2003prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek - obstoj delovnega razmerjaČe delavec v sporu zahteva presojo sklepov delodajalca o prenehanju delovnega razmerja kot trajno presežnemu delavcu, sodišče ne presoja obstoja delovnega razmerja, saj bi z izvajanjem dokaznega postopka v tej smeri odločalo izven okvira spora. Sklep o prenehanju delovnega razmerja trajno presežnemu delavcu lahko delodajalec izda le svojemu delavcu, zato se obstoj delovnega razmerja predpostavlja in ga sodišču ni treba posebej ugotavljati. 
Sodba VIII Ips 67/2006Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek05.12.2006delovno razmerje - obstoj delovnega razmerja - plačilo plačeZahtevek za plačilo plače in drugih prejemkov iz delovnega razmerja je mogoče uveljavljati neposredno na sodišču na podlagi 2. odstavka 83. člena ZTPDR le v primeru, ko je delavec nesporno v delovnem razmerju s toženo stranko. Če je obstoj delovnega razmerja sporen, mora delavec najprej zahtevati varstvo pravic pri (bivšem oziroma domnevnem) delodajalcu in nato tudi v sodnem postopku. Šele po odločitvi o takem zahtevku se lahko odloči tudi o denarnih zahtevkih delavca iz delovnega razmerja.
VDS sklep Psp 170/2001Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za socialne spore13.12.2002pokojninsko zavarovanje - obstoj delovnega razmerja - obličnostObličnost pogodbe o zaposlitvi ni bistvena za obstoj delovnega razmerja, ki predstavlja temelj za vključitev oz. obnovitev lastnosti zavarovanca obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Bistveno je, ali so obstajali vsi elementi pogodbenega razmerja med delavcem in delodajalcem, ki lahko nastane tudi ob ustreznem soglasju volj obeh, in če se dejansko izvršuje. Le s tega vidika je mogoče interpretirati in pravilno uporabiti določbe ZMEPIZ ter Pravilnika o ugotavljanju lastnosti zavarovanca. 
Sklep VIII Ips 108/2010Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek13.09.2011obstoj delovnega razmerja – denarni zahtevek – uveljavljanje sodnega varstvaObračun in plačilo prispevkov iz naslova delovnega razmerja je lahko le posledica ugotovitve obstoja delovnega razmerja (če to pred tem ni obstajalo, temveč je namesto tega obstajala neka od pogodb civilnega prava, po kateri je delavec izvrševal dela za delodajalca). Obstoja delovnega razmerja, kot podlage za odločitev o plačilu prispevkov iz delovnega razmerja, delavec ne more zahtevati kadarkoli, temveč le v rokih iz prvega, drugega in tretjega odstavka 204. člena ZDR. Tudi s postavitvijo denarnega zahtevka za plačilo prispevkov iz delovnega razmerja, ki še ni ugotovljeno, delavec ne more obiti tega roka – torej na način, da bi kot predhodno vprašanje izpostavil oziroma uveljavljal obstoj delovnega razmerja šele po navedenem zakonskem roku.
VDSS sodba Pdp 1499/2008Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore03.06.2009obstoj delovnega razmerja – elementi delovnega razmerja – prispevkiGlede na to, da tožnik v spornem obdobju za toženo stranko ni opravljal dela, ni utemeljen tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja, čeprav prijava v zdravstveno zavarovanje ni bila zaključena. Sicer pa si je tožnik tudi prispevke plačeval sam in sicer kot družbenik pravne osebe, ki je hkrati poslovodja in ki ni zavarovan na drugi podlagi oziroma ne prejema plače ali drugih izplačil.
VDSS sodba Pdp 776/2007Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore06.06.2008pogodba o zaposlitvi – predpogodba – obstoj delovnega razmerjaNa podlagi predpogodbe, s katero se je tožena stranka zavezala, da bo s tožnikom sklenila pogodbo o zaposlitvi, tožnik ne more uspešno uveljavljati obstoja delovnega razmerja (ki še ni nastalo), ampak lahko zahteva le sklenitev pogodbe o zaposlitvi.
VDSS sodba Pdp 960/2010Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore13.01.2011obstoj delovnega razmerja – elementi delovnega razmerja – odškodninaV primeru spora o obstoju delovnega razmerja je delavec dolžna dokazati elemente delovnega razmerja.

Izberi vse|Izvozi izbrane