Dokument Sodišče Oddelek Datum Institut Jedro VSL Sodba I Cpg 199/2024 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 22.10.2024 nakup nepremičnine na javni dražbi v izvršilnem postopku - zemljiškoknjižni postopek - napaka sodišča - manjša površina nepremičnine - odškodninska odgovornost države - pravica do povračila škode - obseg povrnitve premoženjske škode - popolna odškodnina - načelo popolne odškodnine odškodnine - izvedensko mnenje - zastaranje - zakonske zamudne obresti - kdaj pride dolžnik v zamudo Vzpostavitev prejšnjega stanja pomeni vzpostavitev v stanje, kakršno bi bilo, ko ne bi bilo škodnega dogodka, v tem primeru torej v stanje, ko je bila tožeča stranka lastnica 11.371 m2 stavbnega zemljišča. Premoženjski položaj tožeče stranke mora biti enak, kot če škodnega dogodka ne bi bilo, to pa je lahko zgolj v primeru, da bo prejela denarni znesek v taki višini, da bo lahko (na trgu) kupila drugo enako nepremičnino (nepremičnino enakih lastnosti).
Načelo popolne odškodnine pomeni, da sodišče, ki upošteva tudi okoliščine, nastale po povzročitvi škode, prisodi oškodovancu odškodnino v znesku, ki je potreben, da postane njegov premoženjski položaj takšen, kakršen bi bil, če škodnega dogodka ne bi bilo. VSL Sodba II Cp 2213/2023 Višje sodišče v Ljubljani Civilni oddelek 13.06.2024 povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - degenerativne spremembe - strah - intenziteta in trajanje strahu - odškodnina za premoženjsko škodo - načelo popolne odškodnine odškodnine - zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti Tudi sicer pa to, ali je tožnica utrpela zlom dveh vretenc (čemur pritožbeno sodišče pritrjuje) ali enega, ni pravno pomembno že samo po sebi. V 179. členu OZ so določena izhodišča za uporabo pravnega standarda pravična denarna odškodnina. Sodišče mora upoštevati okoliščine primera, zlasti stopnjo in trajanje strahu oziroma telesnih in duševnih bolečin, pomen prizadete dobrine, namen odškodnine (zadoščenje) in da odškodnina ne bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom. Da bi se to, ali je prišlo pri tožnici do zloma enega ali dveh vretenc, kakorkoli odrazilo v stopnji in trajanju strahu oziroma telesnih in duševnih bolečin, toženka v pritožbi sploh ne trdi, še manj pojasni, kako naj bi se odrazilo. Višje sodišče ob tem še poudarja, da mora biti odškodnina odmerjena ob upoštevanju posebnosti konkretnega primera (konkretnega oškodovanca), kljub temu pa ima subjektivno merilo korektiv v... VSL Sodba II Cp 2081/2023 Višje sodišče v Ljubljani Civilni oddelek 27.02.2024 prisilna izselitev iz stanovanja - samopomoč - motenje posesti - odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - višina odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - povrnitev premoženjske škode - plačilo vrednosti stanovanjske opreme - določitev vrednosti po prostem preudarku - načelo popolne odškodnine odškodnine glede na subjektivno vrednost - povrnitev nepremoženjske škode - strah - duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice - prizadeta čast in osebno dostojanstvo - kršitev pravice do nedotakljivosti stanovanja Za vrednotenje stvari po prostem preudarku se je sodišče odločilo, ker bi bilo ugotavljanje vrednosti stvari z izvedencem povezano z nesorazmernimi stroški. Načelo ekonomičnosti terja vrednotenje stvari po prostem preudarku.
Ob predaji stanovanja tožena stranka ni uporabila sile ali grožnje, zaradi katere bi bil tožnik lahko prestrašen. Toženčeva izpoved o vdiranju s krampom in grožnjami v dokaznem postopku ni bila potrjena.
Odmena za neugodje (duševne bolečine), ki ga je toženec utrpel zaradi dogodkov, je odškodnina, ki je določena zaradi kršitve osebnostne pravice do osebnega dostojanstva in nedotakljivosti stanovanja. VSRS Sodba II Ips 70/2023 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 13.02.2024 povrnitev premoženjske škode - odškodnina - popolna odškodnina - bruto znesek odškodnine - določitev višine odškodnine - bruto dohodek - izguba na dohodku - izgubljeni zaslužek - prispevki - davki in prispevki - pristojnost davčnega organa Ugotovitev, da obveznost obračuna in plačila davkov in prispevkov v trenutku sodnega odločanja o terjatvi iz odškodninskega razmerja še ne nastane, in da je glede tega predvideno odločanje v posebnem davčno - upravnem postopku, vodi do spoznanja, da sodišče v pravdnem postopku z dajatvenim izrekom odloči le o obveznosti plačila odškodnine za izgubljeni zaslužek, ki mora biti tolikšna, da oškodovancu zagotavlja popolno odškodnino. Njegov premoženjski položaj mora biti tak, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodnega dogodka. In ker pomenijo plačila davkov in prispevkov oškodovančeve javnopravne obveznosti (pri tem igra izplačevalec plače le vlogo posrednika, ne pa zavezanca za plačilo javnopravnih dajatev), je treba njegov položaj izenačiti s položajem, kakršnega bi imel v primeru, da ne bi bilo škodnega dogodka. To pa je položaj prejemnika plače, kakršna je. In ta plača je t. i. bruto plača, torej znesek od katerega mora zavezanec... VSL Sodba I Cpg 368/2023 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 25.01.2024 škoda, povzročena s prometno nesrečo - obseg odškodnine - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - obvezno avtomobilsko zavarovanje - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - izpad prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - škoda za izplačane invalidnine in invalidske pokojnine - regresni zahtevek ZPIZ - jasna določba - uporaba določil zakona - prekinitev postopka - zahteva za oceno ustavnosti - načelo popolne odškodnine Citirana zakonska ureditev ne pušča dvomov o tem, da z novelo ZPIZ-2B dodani 190.a člen ZPIZ-2 v zvezi z drugim odstavkom 193. člena ZPIZ-2 izrecno razširja odgovornost zavarovalnic iz obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti v razmerju do tožeče stranke (zavoda) v primerjavi s predhodno ureditvijo, ki je temeljila zgolj na določilih 18. člena ZOZP. Po novi ureditvi ima tožeča stranka poleg izpada prispevkov (kar je veljalo že predhodno na podlagi določil ZOZP) od vsakokratne odgovornostne zavarovalnice pravico zahtevati tudi povrnitev celotnega zneska pokojnin in vseh dajatev, ki jih izplača svojim zavarovancem v posledici škodnega dogodka. VSRS Sklep III Ips 15/2023 Vrhovno sodišče Gospodarski oddelek 12.12.2023 načelo popolne odškodnine Z določbo petega odstavka 72. člena OZ je zavarovan položaj dobroverne (vestne in poštene) stranke, ki je prepričana, da je pogodbo sklenila z zastopnikom nasprotne stranke, ki ima pooblastilo zastopanega (ta pa ga je prekoračil). Legitimno pričakovanje dobroverne stranke, ki temelji na zaupanju, da je pogodba sklenjena, ima enak cilj in vsebino, kot če bi bila pogodba sklenjena. Posledice neizpolnjenega pričakovanja so s perspektive dobroverne stranke v primeru prekoračitve zastopanja po vsebini enake kot v primeru neizpolnitve pogodbe. Ni videti prepričljivega razloga, da škoda, ki jo je utrpela dobroverna (vestna in poštena) pogodbena stranka, ki ni vedela in tudi ni bila dolžna vedeti za prekoračitev pooblastil ter je upravičeno zaupala, da je pogodba sklenjena in bo izpolnjena, ne bi bila vzročno povezana s prekoračitvijo pooblastila. Dobroverna pogodbena stranka je upravičena do povrnitve vse oziroma celotne škode, ki jo je utrpela prav zaradi tega, ker je... VSRS Sodba II Ips 44/2023 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 16.11.2023 odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo državnega organa - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - protipravnost ravnanja - nezakonita razrešitev - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze - ukinitev državnega organa - povrnitev premoženjske škode - višina denarne odškodnine - načelo popolne odškodnine Določilo 26. člena Ustave prepoveduje izvrševanje oblasti na protipraven način, pri čemer ni relevantno katera veja oblasti je s svojim protipravnim ravnanjem povzročila škodo. Ne glede na to, da (morda) kasnejše ravnanje ni bilo pogojeno s prvotnim (protipravnim in škodnim) ravnanjem in da je država z njim zasledovala drugačen cilj kot s prvim dejanjem, gre za delovanje istega subjekta. Logičnemu preizkusu se upira stališče, da bi subjekt, ki je škodo povzročil, sam s kasnejšim ravnanjem vzročno zvezo pretrgal oziroma izničil prvotni vzrok, ki je povzročil škodo. Ne gre namreč za od storilčevega prvotnega ravnanja neodvisni dogodek. VSL Sodba VII Kp 36604/2020 Višje sodišče v Ljubljani Kazenski oddelek 16.11.2023 kaznivo dejanje tatvine - zakonski znaki kaznivega dejanja - pravna opredelitev - mala tatvina - vrednost ukradene stvari - namen storilca - premoženjskopravni zahtevek - obrazloženost sodbe - načelo popolne odškodnine Ustavno sodišče je z odločbo Ustavnega sodišča RS Up-103/14-27 z dne 6. 6. 2018 poudarilo, da lahko sodišče pravilno odločitev o premoženjskopravnem zahtevku sprejme šele na podlagi presoje konkretnega primera in v luči vseh upoštevnih določb civilnega materialnega prava, vendar pa se pritožnica neutemeljeno zavzema za razveljavitev izpodbijane sodbe iz razloga njene neobrazloženosti v tem delu. Izpodbijana sodba ima razloge o vseh odločilnih dejstvih, ki pa so v napadanem delu nepravilne. Ne gre za bistveno kršitev iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj je odločitev sodišča prve stopnje sicer pravilna, napačni razlogi se namreč nanašajo zgolj na pravna vprašanja, ki jih popravi pritožbeno sodišče z navedbo pravilnih.
Vzrok za nastanek škode pri oškodovancu izvira iz obdolženčevega protipravnega ravnanja, posledično je zato podana njegova krivdna odškodninska odgovornost. VSL Sodba I Cp 445/2023 Višje sodišče v Ljubljani Civilni oddelek 09.11.2023 krivdna odškodninska odgovornost - povzročitev škode s kaznivim dejanjem - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - pridobitev premoženjske koristi - ugovor zastaranja odškodninske terjatve - zastaranje terjatve - kdaj začne teči zastaranje - pretrganje teka zastaralnega roka - vezanost civilnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - obseg vezanosti - trditveno in dokazno breme - solidarnost dolžnika - sodelovanje pri izvršitvi kaznivega dejanja Kadar je velika premoženjska škoda edini kvalifikatorni znak kaznivega dejanja, bi bilo pravdno sodišče vezano na ugotovitve kazenskega sodišča glede višine škode le toliko, kolikor škoda tvori znak kaznivega dejanja, kar pomeni, da civilno sodišče ne sme ugotoviti, da je škoda nižja od 50.001 EUR, ker bi tako poseglo v kvalifikacijo kaznivega dejanja. V obravnavanem primeru pa pravdno sodišče pri ugotavljanju obsega škode v nobenem primeru ne bi moglo poseči v kvalifikacijo kaznivega dejanja, ker sta v drugem odstavku 240. člena KZ-1 oba kvalifikatorna znaka (velika premoženjska škoda in velika premoženjska korist) določena alternativno. Povedano drugače, ne glede na to, kakšen obseg škode bi ugotovilo pravdno sodišče, to ne bi vplivalo na kvalifikacijo kaznivega dejanja, ker bi šlo že zaradi višine premoženjske koristi za kvalificirano obliko.
Ker pravdno sodišče ni vezano na v izreku kazenske sodbe ugotovljen obseg škode, pritožbeno sodišče pritrjuje... VSL Sodba II Cpg 456/2023 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 17.10.2023 gospodarski spor majhne vrednosti - neposlovna odškodninska odgovornost - obvezno zavarovanje v prometu - popravilo vozila - načelo popolne odškodnine Toženka kot zavarovalnica je oškodovancu dolžna povrniti škodo v obliki stroškov popravil vozila, ki jo je povzročil njen zavarovanec. Za presojo upravičenosti zahtevka je potrebno upoštevati skupno ceno popravil na vozilu in ne posamezne urne postavke. Omejitev oškodovanca v tej zvezi je, da pri izbiri servisa ne sme ravnati očitno nerazumno na način, da bi izbral bistveno dražji servis od primerljivih ponudnikov. Vendar je treba upoštevati, da so oškodovanci po večini laične osebe, od katerih se ne more pričakovati, da bodo šle v celostno analizo trga ponudnikov servisnih storitev, da bi ugotovili povprečno ceno, v strahu, da potem morda zneska ne bodo dobili povrnjenega od zavarovalnice. Zato se mora presoja upravičenost zahtevka omejiti na očitno pretiranost stroškov v zvezi s popravilom kot celoto. VSC Sodba Cp 255/2023 Višje sodišče v Celju Civilni oddelek 27.09.2023 premoženjska škoda zaradi izgubljenega dohodka - izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov Okrnitev sposobnosti pridobivanja kot posledica protipravnega dejanja oziroma opustitve tožene stranke se mora odraziti kot premoženjsko prikrajšanje (škoda) oškodovanca in če tega ni, oškodovanec nima pravice do odškodnine iz tega naslova. VSRS Sodba II Ips 13/2023 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 06.09.2023 povrnitev premoženjske škode - izguba na dohodku - izgubljeni zaslužek - popolna odškodnina - določitev višine odškodnine - davki in prispevki - pristojnost davčnega organa - zavezanec za plačilo prispevka - bruto dohodek - nesreča pri delu - dopuščena revizija - zavrnitev revizije Ob ugotovitvi, da obveznost obračuna in plačila davkov in prispevkov v trenutku sodnega odločanja o terjatvi iz odškodninskega razmerja še ne nastane in da je o tem predvideno odločanje v posebnem davčno – upravnem postopku, tako pridemo do spoznanja, da sodišče v pravdnem postopku (v sporu med delavcem in zavarovalnico) z dajatvenim izrekom odloči le o obveznosti plačila odškodnine za izgubljeni zaslužek, ki mora biti po višini taka, da bo oškodovancu skladno z merilom popolne odškodnine omogočila uresničenje pravice do izenačevanja položaja z bruto plačo pred škodnim dogodkom, za katerega je zaradi škodnega dogodka prikrajšan oziroma ki nadomešča zaradi škodnega dogodka izgubljeni del plače in drugih prejemkov iz delovnega razmerja.
Ker v sistemu bruto prejemkov delavca razliko v premoženjskem položaju konkretnega oškodovanca opredeljuje ravno razlika med bruto plačo pred... VSC Sodba Cp 173/2023 Višje sodišče v Celju Civilni oddelek 06.09.2023 duševna integriteta - poseg v osebnostne pravice posameznika - prizadeta čast in osebno dostojanstvo Dokazna ocena vseh izvedenih dokazov glede obsega duševnih bolečin tožnika ustreza metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP. VSL Sodba II Cp 371/2023 Višje sodišče v Ljubljani Civilni oddelek 26.06.2023 poslovna odškodninska odgovornost - škoda zaradi kršitve pogodbe (pogodbena škoda) - pogodba o parkiranju - kdaj je pogodba sklenjena - pravica do povračila škode pri kršitvi pogodbene obveznosti - obseg odškodnine - popolna odškodnina - parkirnina - popravilo poškodovane stvari - stroškovna odločitev - uspeh pravdnih strank - delni uspeh v pravdi Sodišče prve stopnje je kot materialnopravno podlago svoje odločitve napačno upoštevalo določbo 131. člena OZ, ki določa obveznost posameznika, ki drugemu povzroči škodo, slednjo povrniti, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde. Gre za zakonsko pravico oškodovanca zahtevati povrnitev povzročene škode, kadar z njim ni v nikakršnem poslovnem oziroma pogodbenem razmerju (neposlovna odškodnina obveznost). V obravnavani zadevi ne gre za tak primer.
Toženec je z dvigom parkirnega listka jasno izrazil svojo voljo za sklenitev pogodbe s tožečo stranko za parkiranje na omenjenem parkirišču in se tudi seznanil s pogojem za izstop s parkirišča, ki je v plačilu parkirnine in registraciji (odčitku) parkirnega listka na izstopnem sistemu. Toženec je kršil pogodbo s tožečo stranko kot upravljalcem parkirišča, ko se je pred izstopom postavil tik za vozilo pred njim in skupaj z njim v času dvignjene zapornice zapeljal s parkirišča, ker ni odčital... VSM Sodba I Cp 38/2023 Višje sodišče v Mariboru Civilni oddelek 13.06.2023 obseg povrnitve premoženjske škode - denarna odškodnina za premoženjsko škodo - zapadlost odškodninske obveznosti - zamuda s plačilom Plačilo denarne odškodnine za premoženjsko škodo je tako plačilo določenega zneska, ki je enak obsegu premoženjske škode, ki jo je odgovorna oseba dolžna povrniti oškodovancu. Splošno merilo za odmero denarne odškodnine določa 169. člen OZ, ki uveljavlja načelo popolne odškodnine odškodnine takšna, da z njenim izplačilom postane premoženjski položaj oškodovanca takšen, kakršen bi bil, če škodnega dogodka ne bi bilo. V konkretnem primeru je znašala pogodbeno dogovorjena cena 32.950,00 EUR in če oporoka ne bi bila založena, bi pravni prednik tožnice svoj celotni solastniški delež prodal v višini ¼, torej za vrednost 8.237,50 EUR in ne za delež od hipotetično izračunane tržne... VSRS Sodba II Ips 62/2022 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 05.04.2023 odškodnina za izgubljeni dobiček - izračun izgubljenega dobička - načelo popolne odškodnine O povrnitvi izgubljenega dobička se odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari gledano s perspektive trenutka škodnega dogodka. Normalni tek stvari zahteva presojo ex ante, izhajajoč iz stanja v času nastanka škodnega dogodka, in ne ex post, za nazaj, izhajajoč iz stanja v času, ko je škoda že nastala, torej v luči poznejšega razvoja dogodkov in poznavanja dejanskega vpliva in učinkov škodnega dogodka, ki (za nazaj) omogočajo presojo najbolj ustreznega (optimalnega) ravnanja prizadetih subjektov ali, kot poudarja tožnik, celo sprotnega prilagajanja nameravanega ravnanja konkretnim, tekom postopka spreminjajočim se okoliščinam. VSM Sodba in sklep I Cpg 35/2023 Višje sodišče v Mariboru Gospodarski oddelek 23.03.2023 zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - rok za dopolnitev tožbenih navedb - zamuda roka - predlog za podaljšanje roka - zahteva za izločitev sodnika - odškodnina za premoženjsko škodo - aktivna stvarna legitimacija - sodba presenečenja - oskrba s pitno vodo - pomanjkljivost upnikove trditvene podlage Upoštevaje v točki 21 te obrazložitve izpostavljeno tožbeno trditveno podlago in dejanske ugotovitve ter zaključke sodišča prve stopnje, se kot pravilna izkaže presoja v točki 32 obrazložitve izpodbijane odločbe, da tožeča stranka ni podala ustreznih navedb, iz katerih bi (ob podreditvi pod materialno pravo) bilo mogoče zaključiti, da je z domnevnim poškodovanjem oziroma uničenjem vodovoda za napajanje Občine Z. in vodovodnega priključka do bližnje farme F. ter bližnjih hiš, škoda nastala prav tožeči stranki, ne pa morebiti kateremu drugemu subjektu, oziroma ni podala trditev o dejstvih, iz katerih bi sledil zaključek, da je bilo s poškodovanjem oziroma uničenjem vodovoda in vodovodnega priključka poseženo prav v premoženjsko sfero tožeče stranke. Tožeča stranka po pravilni razlagi izpodbijane odločbe ni navedla ne dejstev ne pravnih podlag, ki jih sodišče ne pozna po uradni dolžnosti (npr. pravnih poslov), iz katerih bi sledilo, da je prav ona... VSM Sodba in sklep I Cpg 26/2023 Višje sodišče v Mariboru Gospodarski oddelek 23.03.2023 odškodninska odgovornost za škodo, nastalo zaradi poplav - dopolnitev trditvene podlage Glede na dejstvo, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 11. 3. 2022 pravdni stranki pozvalo, da dopolnita svoje navedbe in dokazne predloge glede škode kot predpostavke odškodninske odgovornosti, zlasti glede vprašanj (ne)obstoja aktivne legitimacije tožeče stranke in višine škode, tožeča stranka pa se na poziv sodišča ni odzvala, se tožeča stranka ne more sklicevati na okoliščino, da ni mogla pričakovati, da bo sodišče njen tožbeni zahtevek zavrnilo. Zavrnitev tožbenega zahtevka temelji prav na pomanjkanju aktivne legitimacije tožeče stranke in neustrezno zatrjevani ter v posledici tega neizkazani škodi. Upoštevaje v točki 21. obrazložitve izpostavljeno tožbeno trditveno podlago in dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, se kot pravilna izkaže presoja, da tožeča stranka ni podala ustreznih navedb in v posledici tega tudi ni izkazala, da je/bi s poškodovanjem obravnavanega namakalnega sistema (t.j. črpališča in elektromotorjev, ki poganjajo... VSRS Sklep II Ips 66/2022 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 15.03.2023 nepremičninsko posredovanje - poslovna odškodninska odgovornost - neskrbno ravnanje - opustitev dolžne skrbnosti - plaz za hišo - zahtevek za povrnitev premoženjske škode - pravno priznana premoženjska škoda - načelo popolne odškodnine Obravnavano razmerje je treba presojati skozi prizmo normativne vzročnosti. Konkretna kršitev pogodbe v obliki opustitve skrbnega ravnanja namreč ni v naravno-vzročni povezavi z zatrjevano škodo v obliki stroškov najetja kredita. Glede na posebno naravo razmerja je vez med vzrokom in posledico zatorej lahko le pravna. Ob presoji je treba rekonstruirati hipotetično stanje, kakršno bi bilo, če prva toženka ne bi kršila pogodbe, in se vprašati, ali bi tožnici ob ustrezni pojasnilni dolžnosti prve toženke nastali stroški kredita. Odgovor je nikalen. Če bi prva toženka tožnico opozorila na plazovitost zemljišča, slednja, kot sta ugotovili nižji sodišči, ne bi sklenila prodajne pogodbe za sporno nepremičnino, in če ne bi sklenila pogodbe, ne bi najela kredita in imela z njim stroškov.
Iz načela popolne odškodnine tako izhaja tudi, da ima upnik pravico do odprave vseh negativnih posledic dolžnikove kršitve... VSRS Sklep II Ips 67/2022 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 22.02.2023 povrnitev premoženjske škode - povrnitev premoženjske škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - trajna invalidnost oškodovanca - strošek za nego in pomoč - odškodnina za nego in postrežbo - doživljenjska mesečna renta - stroški mesečne nege in oskrbe - plačilo domske oskrbe - pravica do popolne odškodnine - določitev višine odškodnine po prostem preudarku - pravica do spoštovanja doma - ugoditev reviziji Nikakor ni mogoče materialnopravne odločitve o temelju, ali je tožnik upravičen do zahtevane odškodnine za po ugotovitvah sodišča dražjo oskrbo na svojem domu, sprejeti z uporabo procesnega instituta prostega preudarka; ta je omejena na ugotovitev pravno pomembnega dejstva višine škode.Izhodišče za ugotavljanje višine škode je presoja o oskrbi, do katere je tožnik upravičen. Po presoji revizijskega sodišča je upravičen do oskrbe na svojem domu. Šele, če višine teh stroškov (ob uporabi dejanskih in pravnih parametrov, ki morajo biti taki, da bodo tožniku omogočili uresničitev pravice do oskrbe na domu) ne bo mogoče ugotoviti, pride v poštev pooblastilo iz 216. člena ZPP.Na dopuščeno vprašanje Vrhovno sodišče odgovarja nikalno: odmera odškodnine za tujo pomoč, ki kot izhodišče za vrednotenje škode po prostem preudarku upošteva primerjavo s cenami domske oskrbe, v obravnavanem primeru ni ustrezna;...
