<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL Sklep IV Cp 915/2018
ECLI:SI:VSLJ:2018:IV.CP.915.2018

Evidenčna številka:VSL00011499
Datum odločbe:09.05.2018
Senat, sodnik posameznik:dr. Vesna Bergant Rakočević (preds.), Zvone Strajnar (poroč.), Blanka Javorac Završek
Področje:DRUŽINSKO PRAVO
Institut:ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - podaljšanje veljavnosti ukrepov - varstveni ukrep - stiki z otroki

Jedro

Za podaljšanje ukrepov po ZPND morajo biti podani enaki razlogi kot za njihov izrek, torej povzročanje nasilja s telesno poškodbo žrtve ali prizadejanjem škode na njenem zdravju, ali drugačen protipraven poseg v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice (prvi odstavek 19. člena ZPND), izkazano pa mora biti tudi, da izrečeni ukrepi niso zalegli.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom nasprotnemu udeležencu prepovedalo vstop v stanovanji na naslovu ..., približevanje navedenima stanovanjema na razdaljo, manjšo od 200 m, se zadrževati in približevati vrtcu, ki ga obiskujeta mladoletna otroka udeležencev A. in B. C., navezovati stike s predlagateljico in otrokoma, razen navezovanja stikov z mladoletnima otrokoma preko pisemskih pošiljk, vzpostavitev vsakršnega srečanja s predlagateljico in otrokoma ter objavljanje osebnih podatkov, dokumentov iz sodnih in upravnih spisov ter osebnih zapisov, ki se nanašajo na predlagateljico in mladoletna otroka. Navedene prepovedi je prvostopenjsko izreklo za obdobje šestih mesecev. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo predlagateljičin predlog za podaljšanje navedenih ukrepov za nadaljnjih dvanajst mesecev.

2. Zoper takšno odločitev je predlagateljica vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja bistvene kršitve določb postopka, napačne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da omenjene ukrepe podaljša za nadaljnjih dvanajst mesecev, podredno pa, da ga razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje drugemu sodniku. Navaja, da je odločujoča sodnica v tej zadevi vodila tudi postopek zaupanja otrok v vzgojo in varstvo, določitve stikov in plačila preživnine, zato ve, da se nasilje nasprotnega udeleženca nad predlagateljico nadaljuje in da ga nič ne odvrne od tega, da bi s svojimi kršitvami nadaljeval. Sodišče nasprotnemu udeležencu še vedno verjame, da svoja dejanja obžaluje in da naj bi ga dogodek z dne 11. 6. 2017 streznil. Dejstvo je, da je bil pred nasiljem v družini omenjenega dne že trikrat pravnomočno obsojen, pa s kršitvami ni prenehal. Pri njem je še vedno prisotno tudi uživanje alkohola. Prvostopenjsko sodišče je spregledalo mnenje CSD z dne 15. 7. 2017, iz katerega izhaja, da so pri nasprotnemu udeležencu prisotna impulzivna dejanja, ki jih ne more kontrolirati in da naj psihiater ter klinični psiholog podata mnenji, ali bi bili po preteku prepovedi približevanja stiki za oba mladoletna otroka koristni ali ne oz. kakšni stiki bi bili otrokoma v korist. Sodišče je v nepravdni zadevi, v kateri se odloča o ukinitvi stikov imenovalo izvedenca kliničnega psihologa, ki bo podal mnenje o tem. Nekritično prvostopenjsko sodišče opira svojo odločitev na sodbo Okrajnega sodišča v ... z dne 27. 9. 2017, s katero je bil nasprotni udeleženec ponovno obsojen zaradi kaznivega dejanja nasilja v družini in kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe. Kljub temu, da je bil z navedeno sodbo nasprotnemu udeležencu izrečen varstveni ukrep, pa to še ne pomeni, da je prvostopenjsko sodišče storilo vse, da bi zaščitilo žrtve nasilja, predvsem ne mladoletnih otrok. Prvostopenjsko sodišče se tudi ni opredelilo do zapisa multidisciplinarnega tima z dne 28. 11. 2017, iz katerega izhaja visoka stopnja ogroženosti predlagateljice in otrok s strani nasprotnega udeleženca. Sodišče napačno opira svojo odločitev na mnenje CSD z dne 15. 1. 2018, v katerem strokovni delavec – psiholog CSD navaja, da se je v stikih pod nadzorom, ki so potekali na centru, izkazalo, da je nasprotni udeleženec ljubeč do otrok in da sta se tudi otroka na stikih z njim dobro počutila. Opozarja, da je inšpektorica socialne inšpekcije opravila nadzor nad delom CSD, iz katerega izhaja, da so ugotovitve v omenjenem mnenju brez dejanskega podlage, saj strokovni delavec ni preverjal dejstev, ali pa ta temeljijo na časovno oddaljenih dogodkih ter da bo moral CSD mnenje ponovno izdelati. Navaja še, da nasprotni udeleženec preko svoje pooblaščenke poziva predlagateljico, da nemudoma zagotovi stike z mladoletnima otrokoma.

3. Nasprotni udeleženec je v odgovoru na pritožbo predlagal njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Dejansko podlago odločitve sodišča prve stopnje o izreku ukrepov za preprečitev nasilja, navedene v 1. točki obrazložitve te odločbe, so predstavljale ugotovitve, da je bil nasprotni udeleženec v letu 2015 dvakrat obsojen zaradi storitve kaznivih dejanj nasilja v družini; da je 1. 12. 2015 nastopil prestajanje zaporne kazni; da je 11. 6. 2017, v času prostega izhoda, ponovno grobo fizično obračunal s predlagateljico v neposredni bližini njunih mladoletnih otrok; da predlagateljici nasilna ravnanja in izrečene grožnje zaradi hudega strahu, občutka ogroženosti in ponižanosti povzročajo duševno stisko in da je dogodek tudi pri otrokih povzročil občutek strahu in stiske. Prvostopenjsko sodišče je ukrepe izreklo za obdobje šestih mesecev, predlagateljica pa je pred iztekom navedenega roka predlagala njihovo podaljšanje za dvanajst mesecv.

6. Pravilno je stališče prvostopenjskega sodišča, da je treba pri odločanju o podaljšanju ukrepov po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) znova ugotoviti, ali obstajajo okoliščine, zaradi katerih je treba zaradi preprečitve nasilja v družini in zaradi varstva ter pomoči žrtvi izreči te ukrepe. Za podaljšanje ukrepov morajo biti torej podani enaki razlogi kot za njihov izrek, torej povzročanje nasilja s telesno poškodbo žrtve ali prizadejanjem škode na njenem zdravju, ali drugačen protipraven poseg v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice (prvi odstavek 19. člena ZPND), izkazano pa mora biti tudi, da izrečeni ukrepi niso zalegli1.

7. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da predlagateljica ni navedla nobenega novega dejstva oz. dogodka, ki bi se zgodil po izrečenih ukrepih in na podlagi katerih bi sodišče lahko sklepalo, da obstaja bojazen, da bo nasprotni udeleženec z nasiljem in ogrožanjem nadaljeval. Nasprotni udeleženec ni v času trajanja ukrepov kršil nobene od izrečenih prepovedi. Res se nahaja v zaporu in je bil zato onemogočen v navezovanju fizičnih stikov s predlagateljico, vendar pa ni kršil niti prepovedi navezovanja stikov na kakšen drug način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo ali preko tretjih oseb. Poleg tega je bila nasprotnemu udeležencu s sodbo Okrajnega sodišča v ... izrečena pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom za kaznivo dejanje nasilja v družini, ki ga je nasprotni udeleženec izvršil 11. 6. 2017, torej v dogodku, ki je pogojeval izrek ukrepov po ZPND v tem postopku. Izrečena mu je bila enotna kazen dveh let zapora, ki pa ne bo izvršena, če v preizkusni dobi petih letih ne bo storil novega kaznivega dejanja, pri tem pa mu je bila za čas preizkusne dobe, z grožnjo preklica pogojne obsodbe, naložena prepoved navezovanja neposrednih stikov s predlagateljico, vključno z uporabo vseh telekomunikacijskih sredstev ter prepoved približevanja na razdaljo manjšo od 50 m in prepoved dostopa na naslov oškodovankinega prebivališča in prebivališča njenih staršev. Gre torej za ukrepe, izrečene v kazenskem postopku, ki so enaki tistim, izrečenim v tem postopku, pri tem pa, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, nasprotnemu udeležencu v primeru kršitve navedenih prepovedi grozi strožja sankcija, kot jo je možno izreči po ZPND (22.č člen), in sicer dveletna zaporna kazen.

8. Kot je bilo navedeno, predstavljajo ukrepi po ZPND dodatno možnost družinskih članov za preprečevanja nasilja v družini in za varstvo ter pomoč žrtvi, ki omogočajo žrtvi, da sodišču sama predlaga ustrezne prepovedi predvsem takrat, ko niso izpolnjeni pogoji za uporabo ukrepov, določenimi z drugimi zakoni in na njihovi podlagi izdanimi predpisi in s čimer se skuša zagotoviti celovito varstvo žrtev nasilja v družini.2 Sodišče prve stopnje ni spregledalo ugotovitev multidisciplinarnega tima pri CSD z dne 28. 11. 2017, s katerim ugotavlja visoko stopnjo ogroženosti tako predlagateljice kot mladoletnih otrok,3 kar mu očita pritožba. Vendar je pravilno zaključilo, da je z ukrepom, izrečenim z omenjeno kazensko sodbo, zagotovljena dolgoročna varnost predlagateljice pred nasiljem v družini.

9. Pravilen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da nasprotni udeleženec v obdobju trajanja izrečenih ukrepov z omenjeno sodno odločbo ni z ničemer ogrožal obeh mladoletnih otrok ter da je njuna varnost zagotovljena tudi v bodoče. Otroka sta bila žrtvi nasilja, ker sta bila prisotna pri izvajanju nasilja nasprotnega udeleženca nad predlagateljico (drugi odstavek 4. člena ZPND). Z izrečenim varstvenim ukrepom kazenskega sodišča nasprotnemu udeležencu jima je zagotovljena varnost pred navedeno obliko nasilja, sama pa, kot je ugotovilo sodišče tudi na podlagi zaslišanja predlagateljice, nikoli nista bila žrtvi neposrednega ogrožanja nasprotnega udeleženca. Vprašanje ugotovitve največje koristi obeh otrok oziroma ali je glede na celotno družinsko problematiko in osebnostne lastnosti toženca oz. glede na njegove starševske kapacitete v interesu otrok, da z nasprotnim udeležencem vzdržujeta stike, ali pa je potrebna njihova ukinitev, pa ni stvar tega postopka. Odločitev o tem bo predmet presoje v zadevi, v kateri predlagateljica predlaga spremembo odločitve o stikih in v kateri je tudi vložena začasna odredba zaradi spremembe odločitve o stikih.

10. Pritožba predlagateljice je glede na navedeno neutemeljena, zato jo je bilo treba zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP, v zvezi z prvim odstavkom 22.a člena ZPND).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi osmega odstavka 22.a člena ZPND.

-------------------------------
1 Odločba Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 338/2017.
2 Primerjaj Poročevalec DZ 90/2007, str. 38.
3 Prvostopenjsko sodišče je navedeno ugotovitev izrecno upoštevalo (zadnji stavek 13. točke obrazložitve sklepa.)


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o preprečevanju nasilja v družini (2008) - ZPND - člen 4, 4/2, 19, 19/1, 19/3, 22č
Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 64, 65

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
24.07.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDIwMjYz