<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Celju
Gospodarski oddelek

VSC Sklep I Ip 93/2018
ECLI:SI:VSCE:2018:I.IP.93.2018

Evidenčna številka:VSC00012547
Datum odločbe:18.04.2018
Senat, sodnik posameznik:Irena Leskovšek Jurjec (preds.), Zdenka Pešec (poroč.), Tatjana Kamenšek Krajnc
Področje:IZVRŠILNO PRAVO
Institut:ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - izterjava preživnine - dogovor o nadomestni izpolnitvi - življenje v družinski skupnosti

Jedro

Če med staršema ponovno nastane življenjska skupnost, bodisi zunajzakonska zveza ali le ekonomska skupnost, ta sama po sebi še ni ugovorni razlog po 8. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ. Razlog je lahko nadomestni dogovor med staršema, da zavezanec ne plačuje preživnine, temveč na drug ustrezen način prispeva k plačevanju stroškov življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka.

Obstoj zunajzakonske skupnosti niti ni pravno pomembno dejstvo v tem postopku, temveč se ta ugotavlja v premoženjskih razmerjih med partnerjema

Izrek

I. Pritožbi upnika zoper 1. točko izreka se ugodi in se v tem delu spremeni sklep sodišča prve stopnje tako, da se zavrne ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi z dne 5. 9. 2016 tudi za zneske 211,57 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 8. 2014 dalje, 211,57 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 9. 2014 dalje, 211,57 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 10. 2014 dalje, 211,57 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 11. 2014 dalje, 211,57 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 12. 2014 dalje, 211,57 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 1. 2015 dalje.

II. Pritožba dolžnika zoper 3. točko izreka se zavrne in se v tem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Pritožba dolžnika zoper 4. točko izreka se zavrne, pritožbi upnika zoper to točko izreka pa se ugodi in se spremeni tako, da glasi:

″Dolžnik je dolžan v roku 8 dni od vročitve tega sklepa sodišča druge stopnje povrniti upniku 74,48 EUR stroškov ugovornega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje dalje do plačila.″

IV. Dolžnik je dolžan v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa sklepa sodišča druge stopnje povrniti upniku 93,64 EUR stroškov tega pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje dalje do plačila.

V. Dolžnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom delno ugodilo ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi z dne 5. 9. 2016 in razveljavilo sklep o izvršbi za znesek 211,57 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 8. 2014 dalje, 211,57 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 9. 2014 dalje, 211,57 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 10. 2014 dalje, 211,57 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 11. 2014 dalje, 211,57 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 12. 2014 dalje, 211,57 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 1. 2015 dalje in v tem delu zavrnilo predlog za izvršbo (1. točka izreka). Delno je ustavilo izvršbo za 19. 9. 2016 plačanih 211,36 EUR (2. točka izreka). V preostalem je zavrnilo ugovor dolžnika (3. točka izreka). Upniku je naložilo, da mora povrniti dolžniku 52,34 EUR izvršilnih stroškov (4. točka izreka). Ugotovilo je, da so med upnikom in dolžnikom razhajanja glede meseca, na katerega se nanaša plačilo preživnine. Dolžnik v prvi pripravljalni vlogi ne navaja niti ne dokazuje, da je za mesece, za katere je upnik štel, da je preživnina plačana, tudi plačal preživnino, zato je sodišče štelo, da je upnik s temi plačili štel za plačano preživnino za mesece, kot jih je navajal. Neupoštevne so navedbe o plačilu leasinga 135,00 EUR, ker jih je dolžnik podal šele v vlogi z dne 15. 2. 2017 in ne že v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Neupoštevna je izpovedba dolžnika na naroku, da je zakoniti zastopnici upnika rekel, da ji ne bo dal preživnine oziroma da sta se dogovorila, da se denar za leasing poračuna s preživnino. Preživnina ne more biti predmet pobotanja. Dolžniku je z izpovedbo in z izpovedbo obeh prič uspelo dokazati, da je od avgusta 2014 do februarja 2015 živel v zunajzakonski skupnosti z zakonito zastopnico upnika in da je v času trajanja skupnega bivanja prispeval k plačilu stroškov za preživljanje upnika. Ni verjelo zakoniti zastopnici, da sta bila z dolžnikom samo par in da sta se samo pogovarjala o skupnem življenju. Zakonita zastopnica, razen svojega zaslišanja, ni predložila drugih dokazov, da je v obravnavanem obdobju živela sama v hiši v G.

O pritožbi upnika zoper 1. točko izreka:

2. Zoper 1. in 4. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik po pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da trditve dolžnika ni potrdil noben drug dokaz, izveden tekom dokaznega postopka. Starša dolžnika, katerima je sodišče neupravičeno poklonilo vero in ni upoštevalo, da imata interes v postopku, da sin - dolžnik uspe, sta izpovedala, da naj bi dolžnik tam živel, medtem ko nista potrdila nobenega od elementov za obstoj zunajzakonske skupnosti. Oba sta izpovedala le, da naj bi dolžnik od avgusta 2014 do januarja 2015 živel v G. in da naj bi dajal zakoniti zastopnici denar. Nista izpovedala komu je bil denar namenjen, sploh ne, da bi bil izročen za potrebe preživljanja upnika. Zakonita zastopnica je v izpovedbi zanikala zunajzakonsko skupnost z dolžnikom. Povedala je, da so sicer veliko časa preživeli skupaj, ni pa dolžnik tam živel, saj je bil veliko na vožnji, prav tako ni prispeval k preživljanju upnika. Kolikor ni zakonske oziroma izvenzakonske skupnosti med staršema mladoletnih upnikov, obstaja dolžnost preživljanja starša, kateremu otrok ni dodeljen. Tako tudi v konkretnem primeru. Nesporno je, da je mladoletni upnik dodeljen v vzgojo in varstvo materi in je bil tudi v obravnavanem obdobju. Med staršema mladoletnega upnika ni obstajala zunajzakonska zveza, saj slednje ni potrdil noben dokaz, zaradi česar je bil dolžnik dolžan plačevati preživnino za mladoletnega upnika tudi od avgusta 2014 do januarja 2015.

3. Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo dolžniku po pooblaščenki s pozivom, odgovora ni vložil.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Dolžnik je dolžan po izvršilnem naslovu - sodni poravnavi Okrožnega sodišča v Celju N 598/2010 z dne 18. 10. 2010 plačevati za upnika mesečno preživnino 200,00 EUR do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec na roke materi, od uskladitve preživnin z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v RS v valoriziranem znesku v skladu z vsakokratnimi obvestili CSD. Po obvestilu o uskladitvi preživnine CSD Velenje z dne 9. 6. 2016 je preživnina znašala 211,57 EUR. Na podlagi tega izvršilnega naslova je sodišče prve stopnje dovolilo predlagano izvršbo za posamezne mesece od leta 2012 do 2016.

6. Starši so dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti tako, da v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj (prvi odstavek 123. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju: ZZZDR)). Pri odmeri preživnine za otroka mora sodišče upoštevati otrokovo korist, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka. Preživnina mora zajemati stroške življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka (129.a člen ZZZDR).

7. Če med staršema ponovno nastane življenjska skupnost, bodisi zunajzakonska zveza ali le ekonomska skupnost, ta sama po sebi še ni ugovorni razlog po 8. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ. Razlog je lahko nadomestni dogovor med staršema, da zavezanec ne plačuje preživnine, temveč na drug ustrezen način prispeva k plačevanju stroškov življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka. Sodišče prve stopnje je med drugim presojalo obstoj zunajzakonske zveze med staršema od avgusta 2014 do vključno januarja 2015 in jo po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo. Upnik utemeljeno izpodbija materialnopravni zaključek, da je zaradi začasnega obstoja zunajzakonske skupnosti prenehala dolžnikova preživninska obveznost iz izvršilnega naslova. Obstoj zunajzakonske skupnosti niti ni pravno pomembno dejstvo v tem postopku, temveč se ta ugotavlja v premoženjskih razmerjih med partnerjema. Sodišče prve stopnje se je oprlo na več odločb Vrhovnega sodišča RS, v katerih so se obravnavala vprašanja pravice do dedovanja, skupnega premoženja, določitve deleža enega od partnerjev na tem premoženju. Dolžnik v ugovoru sploh ni zatrjeval nadomestnega dogovora z zakonito zastopnico upnika, temveč le, da sta v določenem obdobju živela skupaj, da je bil z njima tudi mladoletni upnik in da ga je zato v tem času dolžnik preživljal. Vendar to ne zadošča za utemeljen ugovor po 8. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločitvijo zmotno uporabilo materialno pravo. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi upnika in ustrezno spremenilo izpodbijani del sklepa (peta alineja 358. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

O pritožbi dolžnika zoper 3. točko izreka:

8. Zoper 3. in 4. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik po pooblaščenki iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po 1. ter 2. točki prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ. V pritožbi navaja, da glede zneska 135,00 EUR ne drži, da je podal ugovor zunaj 8-dnevnega ugovornega roka. Podal je ugovor, da terjatev upnika sploh ne obstoji, ker je plačana. Kot dokaz je navedel dokazila o plačilih, ki so bila vložena v spis, in predlagal zaslišanje dolžnika ter prič. Ugovor glede neobstoja terjatve za 135,00 EUR bil pravočasen in kasneje vložen pisni dokaz, zato bi moralo sodišče upoštevati 135,00 EUR kot plačilo preživnine. Iz izpisa prometa plačil na TRR je razvidno, da je dolžnik v 2013 plačal: preživnino za marec 11. 4. 2013 delno 50,00 EUR in 6. 5. 2013 še 156,00 EUR, preživnina za maj 2013 je bila plačana delno 10. 5. 2013 v znesku 40,00 EUR in 30. 5. 2013 dokončno za maj v znesku 171,36 EUR, preživnina za avgust 2013 res ni bila plačana. Bila je plačana za september 2013 dne 10. 9. 2013 v znesku 211,36 EUR, preživnina za oktober 2013 je bila plačana 1. 10. 2013 v znesku 211,36 EUR, za kar se prilagajo dokazila. Prilaga se dokazilo, da je bila preživnina za november 2013 plačana 5. 11. 2013 v znesku 211,36 EUR. Preživnina za 2014 in sicer januar je bila plačana 25. 2. 2014 delno 50,00 EUR in delno 7. 3. 2014 v znesku 100,00 EUR. Preživnina za marec 2014 je bila plačana 28. 4. 2014 v znesku 211,36 EUR in se prilaga dokazilo. Prav tako je bila plačana preživnina za maj 2014 v znesku 211,36 EUR dne 10. 6. 2014 in se kot dokaz prilaga izpis prometa na TRR. Preživnina za maj je bila plačana 210,00 EUR dne 18. 5. 2015, za avgust 2015 je bila plačana 28. 7. 2015 v znesku 211,36 EUR, preživnina za november 2015 je bila plačana 11. 12. 2015 v znesku 211,36 EUR, preživnina za december 2015 je bila plačana 20. 12. 2015, 6. 11. 2015 je bil plačan znesek 210,00 EUR, 21. 5. 2015 znesek 300,00 EUR, s čimer je bila plačana preživnina za nazaj za neplačana meseca februar in april 2015.

9. Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo upniku po pooblaščenki s pozivom, odgovora ni vložil.

10. Pritožba ni utemeljena.

11. Očitek protispisnosti je pavšalen, nekonkretiziran. Neutemeljen je tudi očitek neupoštevanja plačila leasinga 135,00 EUR. Sodišče prve stopnje ga ni upoštevalo iz dveh razlogov: ker ga je dolžnik zatrjeval prepozno in ker ga ni možno pobotati s preživnino. Slednje določa 316. člen OZ in stališče sodišča prve stopnje je bilo pravilno. Pravilno je tudi sklenilo, da je bila trditev o plačilu prepozna, ker jo je dolžnik podal šele v pripravljalni vlogi, ne v ugovoru.

12. Dolžnik navaja več plačil in se sklicuje na listinske dokaze. Plačila preživnine za marec, maj, september, oktober, november 2013 in februar 2015 ni zatrjeval v ugovoru. V pritožbi ni pojasnil zakaj navedb ni mogel podati v pravočasnem ugovoru pred sodiščem prve stopnje. Gre za nedopustne pritožbene novote, ki jih sodišče druge stopnje ni moglo upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s četrtim in šestim odstavkom 286. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

13. Za plačila preživnine za januar 2014 dne 25. 2. 2014 in 7. 3. 2014, za marec 2014 dne 28. 4. 2014, za maj 2014 dne 10. 6. 2014, za avgust 2015 dne 28. 7. 2015, za november 2015 dne 11. 12. 2015 je sodišče prve stopnje ugotovilo, da jih je upnik štel za tiste mesece, v katerih je dolžnik opravil plačila in za katere ne uveljavlja preživnine. Sledilo je upniku in štelo, da je s temi plačili štel za plačano preživnino za mesece, kot jih je navajal. Dolžnik teh zaključkov obrazloženo ne izpodbija.

14. Za plačila v znesku 210,00 EUR dne 10. 5. 2015, 6. 11. 2015 v znesku 210,00 EUR in 21. 5. 2015 v znesku 300,00 EUR iz listin izhaja, da jih je dolžnik opravil preko Western Union, za kar je upnik že v predlogu za izvršbo napisal, da jih je prejel nakazane in prvotno glavnico 7.553,53 EUR znižal na 6.653,53 EUR. Torej je plačila upošteval v predlogu. Za april 2015 dolžnik ni predložil posebnega dokazila o plačilu, plačilo 21. 5. 2015 preko Western Union je upnik upošteval. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo ugovor dolžnika v preostalem delu (353. člen ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

O pritožbah strank zoper 4. točko izreka:

15. Stranki izpodbijata tudi odločitev o stroških. Nobena sicer konkretno ne obrazloži pritožbe v tem delu. Upnik je uspel v ugovornem postopku za avgust 2014 do vključno januar 2015, dolžnik ne. Upnikov uspeh je višji, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. Slednje je štelo kot popolni uspeh uveljavljanje plačil 6.653,53 EUR in zavarovanje za 12 mesecev, skupaj 9.192,37 EUR. Dolžnik je uspel z nižjim zneskom, 3.204,56 EUR, njegov uspeh je 35 %, uspeh upnika je 65 %. Sodišče prve stopnje je odmerilo stroške upnika 391,53 EUR, ob upoštevanju uspeha je upravičen do 254,49 EUR. Dolžnikove stroške je odmerilo 514,32 EUR, ob upoštevanju uspeha je upravičen do 180,01 EUR. Po medsebojnem pobotanju mora dolžnik povrniti upniku 74,48 EUR v primeru z zakonskimi zamudnimi obrestmi (Načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS 1/2006).

O stroških tega pritožbenega postopka:

16. Upnik je uspel tudi s pritožbo. Zato je upravičen do nagrade pooblaščenke za sestavo 200 točk po šesti točki tarifne št. 27 Odvetniške tarife (ne v presežku do zahtevanih 400 točk1) in 2 % materialnih stroškov - 4 točke. Skupaj znaša 93,64 EUR. Ni upravičen do posebne nagrade za pregled spisa, študij zadeve, posvet s stranko, ker je zajeta v nagradi za sestavo pritožbe. Odločitev o teku zakonskih zamudnih obresti temelji na Načelnem pravnem mnenju Vrhovnega sodišča RS 1/2006.

17. Dolžnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem ni uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ) in ker mu jih upnik ni neutemeljeno povzročil po šestem odstavku 38. člena ZIZ.

-------------------------------
1 Vrednost spornega predmeta za upnika v tem pritožbenem postopku znaša 1.269,42 EUR, kar je zmnožek izpodbijanih šestih zneskov 211,57 EUR v 1. točki izreka.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 55/1
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (1976) - ZZZDR - člen 123, 123/1, 129.a

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
19.07.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDIwMDc3