<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL Sklep IV Cp 1108/2018
ECLI:SI:VSLJ:2018:IV.CP.1108.2018

Evidenčna številka:VSL00011787
Datum odločbe:25.05.2018
Senat, sodnik posameznik:Dušan Barič
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
Institut:postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki - varstvo in vzgoja mladoletnega otroka - sprememba odločitve o varstvu in vzgoji otroka - otrokova korist - dokaz z izvedencem - izvedba dokaza po uradni dolžnosti - predujem za izvedbo dokaza z izvedencem - manjkajoči predujem - plačilo predujma za izvedenca - stroški za izvedbo dokaza - skupni strošek - nagrada in stroški izvedenca

Jedro

V sporih o varstvu in vzgoji otrok je sodišče v prvi vrsti dolžno upoštevati koristi mladoletnih otrok.

Glede na okoliščine primera je bilo nujno, da je prvo sodišče izvedlo dokaz s sodnim izvedencem. Tudi če pravdni stranki ne bi predlagali izvedbe tega dokaza, bi ga moralo prvo sodišče izvesti po uradni dolžnosti (408. člen ZPP). V takšnih okoliščinah je strošek dokaza s sodnim izvedencem skupni strošek obeh pravdnih strank.

Obe pravdni stranki sta dolžni po enakih deležih kriti stroške izvedbe dokaza s sodnim izvedencem že v fazi, ko prvo sodišče še izvaja dokazni postopek. Iz založenega predujma tožnice se bo zato plačala polovica celotne nagrade in stroškov sodnega izvedenca, manjkajočo polovico potrebnih sredstev pa je dolžan plačati toženec.

Izrek

Pritožbi tožene stranke se delno ugodi, pritožbi sodnega izvedenca pa se ugodi v celoti in se sklep sodišča prve stopnje:

a) spremeni v III. točki tako, da se ta točka glasi:

"Priznana nagrada in stroški za izvedensko mnenje se izvedencu izplača v znesku 455,40 EUR iz založenega predujma tožeče stranke, v znesku 455,40 EUR pa se mu začasno izplača v breme sredstev Okrožnega sodišča v Ljubljani, in sicer po prejemu E-računa izvedenca za celoten znesek."

b) spremeni v IV. točki tako, da se ta točka glasi:

"Tožena stranka je dolžna plačati manjkajoči predujem za izvedenca v znesku 455,40 EUR na TRR Okrožnega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva 9, Ljubljana, št.: 000, sklic na št.: 000, v roku 15 dni od prejema tega sklepa."

c) razveljavi v V. točki.

Obrazložitev

1. Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom odmerilo nagrado izvedencu v znesku 910,80 EUR. Odločilo je, da se priznana nagrada in stroški izvedencu delno plača iz založenega predujma tožnice v znesku 455,40 EUR. Tožencu je naložilo, da je dolžan znesek 455,40 EUR iz naslova bruto nagrade in stroškov plačati izvedencu neposredno na njegov transakcijski račun, izvedencu pa je naložilo, da je dolžan bruto nagrado, prejeto od toženca, napovedati pristojnemu finančnemu uradu.

2. Zoper sklep se pritožujeta toženec in sodni izvedenec. Toženec izpodbija III. in IV. točko sklepa prvega sodišča. Navaja, da je že z vlogo z dne 13. 7. 2017 sporočil, da ni založil predujma za izvedenca, ker meni, da ta ni potreben. S tem je dejansko umaknil ta dokazni predlog, kar pomeni, da bi morala predujem v celoti založiti tožnica.

3. Sodni izvedenec izpodbija sklep prvega sodišča v IV. in V. točki sklepa. Navaja, da je delo opravil po naročilu sodišča, ne pa po naročilu tožene stranke. Kot izvedenec zato izstavi račun naročniku storitve, ne pa stranki.

4. Pritožba toženca je delno utemeljena. Pritožba sodnega izvedenca je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je med pravdnima strankama sporno, ali naj se spremeni odločitev o varstvu in vzgoji mladoletnega sina pravdnih strank tako, da se ga zaupa tožnici (kot zahteva tožeča stranka), ali pa naj ostane v veljavi prvotna odločitev ob razvezi zakonske zveze pravdnih strank, ko je bil otrok po sodni poravnavi zaupan v varstvo in vzgojo obema pravdnima strankama (za kar se zavzema toženec). V takšnem sporu je sodišče v prvi vrsti dolžno upoštevati koristi mladoletnih otrok. Glede na okoliščine primera je bilo nujno, da je prvo sodišče izvedlo dokaz s sodnim izvedencem. Tudi če pravdni stranki ne bi predlagali izvedbe tega dokaza, bi ga moralo prvo sodišče izvesti po uradni dolžnosti (408. člen ZPP).

6. Prvo sodišče je na naroku 2. 6. 2017 pozvalo pravdni stranki, da vsaka založi predujem v znesku 500,00 EUR za izvedbo dokaza z izvedencem. Toženec je po poteku roka 30 dni za plačilo predujma sporočil sodišču (vloga z dne 13. 7. 2017), da predujma ni plačal, ker meni, da ta dokaz ni potreben, s čimer je po lastnih besedah dejansko umaknil ta dokazni predlog, zaradi česar naj bi bila tožnica dolžna založiti celoten predujem za izvedenca. Toženčevo stališče, ki sloni na prvem odstavku 153. člena ZPP, je napačno. V tovrstnih sporih sodišče odloča o stroških postopka po prostem preudarku (413. člen ZPP). Nobenega razumnega razloga ni za to, da bi se to pravilo upoštevalo šele na koncu postopka, pri izdaji končne odločbe, ne pa tudi že med samim postopkom, pri izvajanju dokazov. Ugotovitev, kaj je v otrokovo največjo korist, je tudi v interesu in v korist obeh pravdnih strank kot njegovih staršev, ki sta dolžna skrbeti za otrokov uspešen razvoj (4. člen ZZZDR). V takšnih okoliščinah je strošek dokaza s sodnim izvedencem skupni strošek obeh pravdnih strank.

7. Pritožbeno sodišče zato meni, da sta obe pravdni stranki dolžni po enakih deležih kriti stroške izvedbe dokaza s sodnim izvedencem že v fazi, ko prvo sodišče še izvaja dokazni postopek. Iz založenega predujma tožnice se bo zato plačala polovica celotne nagrade in stroškov sodnega izvedenca, manjkajočo polovico potrebnih sredstev pa je dolžan plačati toženec, in sicer tako, da plača potrebni znesek na transakcijski račun prvega sodišča, začasno pa se bo v tem obsegu plačilo izvedencu izvršilo v breme sredstev prvega sodišča. Sodni izvedenec utemeljeno opozarja, da ga je angažiralo prvo sodišče in da mu je zato sodišče dolžno izplačati priznano nagrado s stroški, ne pa pravdna stranka.

8. Pritožbeno sodišče je zato spremenilo III. in IV. točko izpodbijanega sklepa, kot je to razvidno iz izreka, posledično pa razveljavilo V. točko sklepa prvega sodišča (3. točka 365. člena ZPP).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 153, 153/1, 408, 413
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (1976) - ZZZDR - člen 4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
04.07.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE5Njg1