Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 1146cT1tbmVuamUlMjBvdHJva2ElMjAmZGF0YWJhc2UlNUJJRVNQJTVEPUlFU1AmX3N1Ym1pdD1pJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEaSZzaG93VHlwZT1kaXYmb3JkZXI9ZGF0ZSZkaXJlY3Rpb249YXNjJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9MzY=

Dokument: VSL Sodba II Kp 9578/2015, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 08.11.2017

Institut: zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - obstoj kaznivega dejanja - pridobitev protipravne premoženjske koristi - prenehanje poroštva - storilec - zastopanje družbe - uprava - pooblastilo za zastopanje

Jedro: Zmotno je stališče zagovornika obtoženega A. A., da je sodišče prve stopnje dejstvo prenehanja poroštva C. A. in družbe D. Ltd. napačno opredelilo kot nastanek protipravne premoženjske koristi slednjima ter posledično opisano ravnanje napačno kvalificiralo kot kaznivo dejanje po drugem v... zvezi s prvim odstavkom 240. člena KZ-1, saj naj bi šlo kvečjemu za kaznivo dejanje po tretjem odstavku istega člena (pridobitev nepremoženjske koristi drugemu). Res je bistvo kazenskopravnih očitkov obtožencu v obravnavani zadevi, da je z odobritvijo kredita št. 003/12, ki je bil deloma namenjen za poplačilo kredita št. 001/09, dosegel, da je prišlo do prenehanja solidarnega poroštva C. A. in družbe D. Ltd. in da zgolj prenehanje poroštva samo po sebi ne more predstavljati neposrednega povečanja premoženja tretjih oseb, prav tako pa zgolj "prenehanja poroštva" ni mogoče odvzeti kot premoženjske koristi v skladu s 74. in 75. členom KZ-1, a se zagovornik ob tem sklicuje le na en del izreka sodbe, spregleda pa bistveni preostanek, iz katerega jasno izhaja, da oprostitev poroštva v tej kazenski zadevi tudi že pomeni pridobitev protipravne premoženjske koristi drugemu (C. A. in družbi D. Ltd.), saj je bilo obema obtožencema znano, da E. E. ob zapadlosti kredita po citirani pogodbi in vseh aneksih ni imel sredstev za poplačilo svojih do tedaj obstoječih kreditnih obveznosti in bi bilo zaradi tega potrebno zahtevati poplačilo od solidarnih porokov, pri čemer tudi sam kredit po kreditni pogodbi 003/12 tudi sicer ni bil primerno in v zadostni meri zavarovan. Tudi po prepričanju sodišča druge stopnje ni nikakršnega dvoma, da je G. G. kot predsednik uprave F. d.d. za obdobje od 27. 9. 2012 do 5. 10. 2012 svetovalca predsednika uprave, obtoženega A. A. pooblastil, da v njegovem imenu sodeluje in glasuje pri odobravanju kreditov in drugih predlogov uprave, za katere je po internih aktih pristojna uprava ter da F. d.d. zastopa v pravnem prometu. Kazenskopravna zakonodaja ne pozna ovir za kazensko odgovornost dejanskega poslovodje kot storilca gospodarskih kaznivih dejanj.

+

Dokument: VSL Sklep IV Cp 2572/2017, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 14.11.2017

Institut: začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - sprememba stikov - dokazi in dokazovanje - izvedensko mnenje - varstvo koristi otroka

Jedro: Predlagateljica bi morala s stopnjo verjetnosti dokazati ne le, da je predlog za spremembo stikov utemeljen, marveč tudi, da je takojšnja sprememba stikov potrebna zaradi konkretne ogroženosti otrok, zaradi katere je izkazana nevarnost nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode. Ali... povedano drugače, predlagateljica bi morala s stopnjo verjetnosti izkazati okoliščine, zaradi katerih zavarovanja ni mogoče odložiti do razjasnitve stvari ob koncu postopka in da bo sprememba stikov, kot jo predlaga, potrjena s končno odločbo. Teh dejstev pa predlagateljica s stopnjo verjetnosti ni dokazala.

+

Dokument: VSL Sodba in sklep IV Cp 2000/2017, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 16.11.2017

Institut: zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - potrebe otroka - korist mladoletnega otroka - preživnina za mladoletnega otroka - materialne zmožnosti zavezanca - otrokovi stiki

Jedro: Sodišče je navedlo, da je pri odločanju o potrebah deklice, imelo pred očmi tudi določitev obsega stikov, ki so razporejeni na način, da hčerka pravdnih strank približno enako časa preživi pri obeh starših z izjemo nočitev, ki jih je več pri tožnici. Pravilno je navedlo, da je s tem... zagotavljanje zadovoljevanja mesečnih potreb deklice določeno drugače, ne le s preživninskim zneskom, ki ga mora toženec plačevati tožnici. Takšno stališče je v skladu s sodno prakso, po kateri na obseg potreb otroka in tudi na razporeditev preživninske obveznosti med starša lahko odločilno vpliva tudi obseg stikov z otrokom. Kadar preživi pomemben del časa tudi z drugim od staršev, potem tudi drugi starš neposredno krije del dnevnih otrokovih potreb.

+

Dokument: VSL Sklep IV Cp 2498/2017, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 16.11.2017

Institut: izvrševanje roditeljske pravice - spor o izvrševanju roditeljske pravice - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - otrokova korist - šolanje - nadomestitev soglasja starša - regulacijska začasna odredba - nujnost izdaje začasne odredbe

Jedro: Iz določbe 113. člena ZZZDR izhaja, da sodišče v nepravdnem postopku nadomesti sporazum staršev o vprašanjih izvrševanja roditeljske pravice, če ga ne moreta doseči sama in če gre za vprašanje, ki bistveno vpliva na otrokov razvoj. Ali gre za takšno vprašanje, je odvisno od okoliščin... konkretnega primera. Pri odločanju o predlagateljevi začasni odredbi v tem postopku je bilo poudarjeno, da so v konkretnem primeru podane specifične okoliščine zaradi visokega konfliktnega odnosa med staršema, ki je povezan tudi s tem, da živita v različnih krajih ter zlasti dejstva, da mati ne sprejema pravnomočne odločitve sodišča, s katero je sodišče prve stopnje otroke dodelilo v vzgojo in varstvo predlagatelju ter da je bilo ugotovljeno, da otroci nekaj časa celo niso hodili v nobeno šolo, čeprav so vsi trije šoloobvezni. Ob takšnih okoliščinah je prešolanje otrok vprašanje, ki bistveno vpliva na otrokov razvoj, zato je ob nesporazumu staršev potrebno ukrepanje sodišča.

+

Dokument: VSL Sklep IV Cp 2538/2017, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 16.11.2017

Institut: izdaja začasne odredbe v sporu iz družinskopravnih razmerij - ogroženost otroka - določitev stikov med staršem in otrokom - zavrženje pritožbe - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo

Jedro: Le kadar sodišče ugotovi, da je otrok ogrožen, je izdaja začasne odredbe na mestu.

Dokument: VSL Sodba IV Cp 1905/2017, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 22.11.2017

Institut: zaupanje mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - predlog za dodelitev otroka, določitev preživnine ter stikov - preživnina otroka - otrokovi stiki - izvedensko mnenje - korist mladoletnega otroka

Jedro: Ločenost sester seveda ni idealna rešitev. Je pa sodišče v skladu s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice izhajalo iz načela, da je treba presojati ne le kaj je v največjo korist obeh otrok, temveč kaj je največja korist vsakega otroka posebej. Z namenom, da bosta sestri,... kljub dodelitvi ene drugemu od staršev medsebojno povezani, je prvo sodišče stike določilo tako, da bosta deklici skupaj vsak vikend, poleg tega pa bosta skupaj tudi ob ponedeljkih popoldne, ko se bosta udeležili tečaja jahanja, ter ob torkih in sredah.

+

Dokument: VSL Sodba IV Cp 1974/2017, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 29.11.2017

Institut: tožba za znižanje preživnine - znižanje preživnine zaradi spremenjenih razmer - zmožnosti preživninskega zavezanca - potrebe polnoletnega otroka - nova odmera preživnine - omejena delovna zmožnost

Jedro: Državna štipendija se od ugotovljenih potreb otroka ne odšteje.

Dokument: VSL Sodba IV Cp 2497/2017, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 06.12.2017

Institut: dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - določitev stikov z otrokom - določitev preživnine - višina preživnine - preživninske potrebe otroka - dokaz z izvedencem

Jedro: Za oceno preživninskih potreb ni bistveno spreminjanje otrokovih dejavnosti (npr. zamenjava baleta s fitnesom), ali opustitev plavanja oziroma glasbene šole. Povsem življenjsko je, da potrebe niso stalne in da varirajo. Celovitosti življenja ni mogoče preprosto prevesti v numerični svet matematike... in denarnih enot. Prav zato so potrebe določene okvirno.

+

Dokument: VSM Sodba II Kp 54529/2010, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 14.12.2017

Institut: kaznivo dejanje overitve lažne vsebine - načelo subsidiarnosti - odvzem protipravne premoženjske koristi - vštevanje pripora - vštevanje prisilnega pridržanja v čas trajanja pripora - trgovina z ljudmi - protipravno pridobljena premoženjska korist - pripravljalno dejanje - izključitev protipravnosti zaradi privolitve oškodovanca - nadaljevano kaznivo dejanje - kolektivno kaznivo dejanje - izločitev dokazov - doktrina sadežev zastrupljenega drevesa - privilegirana priča - modifikacija obtožnega akta - vsebina obtožnice

Jedro: Da je kaznivo dejanje overitve lažne vsebine po 253. členu KZ-1 samo po sebi le pripravljalno dejanje, ne drži. Gre namreč za samostojno kaznivo dejanje, ki predstavlja posebno obliko goljufije, pri katerem storilec spravi v zmoto pristojni organ z navajanjem lažnih okoliščin ali zamolčanjem... določenih okoliščin. Izključno na podlagi teh navedb pa pristojni organ v javni listini, zapisniku, knjigi ali poslovni listini, te lažne okoliščine potrdi. In prav to se obdolžencema tudi očita v izreku napadene sodbe. Zato o načelu subsidiarnosti oziroma, da bi bili očitani kaznivi dejanji le predhodna faza kaznivih dejanj trgovine z ljudmi, po prvem odstavku 113. člena KZ-1, ki se obdolžencema prav tako očitajo, nikakor ni mogoče govoriti. Obravnavano kaznivo dejanje je podano ne glede na morebitne privolitve oseb, ki so predmet trgovine z ljudmi, kar sicer v pritožbah problematizirajo zagovorniki. Kot je posebej poudarjeno, torej pristanek žrtve ne izključuje kaznivega dejanja.

+

Dokument: VSM Sklep III Cp 971/2017, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 14.12.2017

Institut: skrbnik za poseben primer - postavitev posebnega zastopnika otroku - izpodbijanje očetovstva

Jedro: Iz citiranih določb tako izhaja, da otrok, ki še ni dopolnil 15 let nima pravdne sposobnosti (ne more samostojno opravljati procesnih dejanj) in ga mora v primeru nasprotja interesov v sporu s starši zastopati posebni skrbnik po določbi 213. člena ZZZDR (tega postavi pristojni CSD) ali poseben... zastopnik po določbi četrtega odstavka 409. člena ZPP (tega postavi sodišče). V primeru, da je otrokova želja, ki je sposoben razumeti pomen postopka in posledice odločitve, vložitev tožbe na izpodbijanje očetovstva in je taka želja v skladu s koristmi otroka, ni razloga, da sodišče otroku ne postavi posebnega zastopnika, katerega naloga pa ne bo samo vložitev tožbe na izpodbijanje očetovstva temveč tudi tožbe na ugotovitev očetovstva, v primeru, da obstajajo dokazi za vložitev takšne tožbe.

+

Dokument: VSL Sodba IV Cp 2377/2017, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 19.12.2017

Institut: tožba za znižanje preživnine - znižanje preživnine zaradi spremenjenih razmer - spremenjene okoliščine - bolezen - poklicna rehabilitacija - pridobitne zmožnosti zavezanca - predlog za izdajo dopolnilne sodbe - izdaja dopolnilne sodbe - ponovna določitev preživnine

Jedro: Bolezen preživninskega zavezanca in posledična poklicna rehabilitacija sta lahko razlog za spremembo (znižanje) predhodno določene preživnine.

Dokument: VSL Sodba IV Cp 2760/2017, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 19.12.2017

Institut: podaljšanje roditeljske pravice - polnoletni otrok - odvzem roditeljske pravice - pogoji za odvzem - otrokova korist - duševna prizadetost - težja telesna prizadetost

Jedro: Če je roditeljska pravica obstajala do polnoletnosti, jo je treba podaljšati (in to obema staršema), razen če bi bili podani razlogi za njen odvzem. Drugih omejitev za podaljšanje roditeljske pravice prek polnoletnosti oziroma pogojev za njeno priznanje prek polnoletnosti naša zakonodaja ne... pozna. Povedano drugače: predlog za podaljšanje roditeljske pravice lahko sodišče zavrne le, če obstajajo razlogi, zaradi katerih zakon določa, da se roditeljska pravica odvzame.

+

Dokument: VSL Sodba IV Cp 2007/2017, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 19.12.2017

Institut: predodelitev otroka v varstvo in vzgojo drugemu roditelju - korist mladoletnega otroka - izvedensko mnenje - dejansko stanje - dokazi in dokazovanje - spremenjene okoliščine - izvedenec

Jedro: Zakonodaja res omogoča (četrti odstavek 421. člena ZPP), da sodišče izda novo odločbo o varstvu in vzgoji otroka, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka. Toda to ne pomeni, da vsakršna sprememba na strani otrok ali staršev oziroma kateri koli dogodek/pripetljaj že nujno vodi... v vnovično sodno pretresanje vprašanja, komu od staršev naj otrok bo zaupan v vzgoji in varstvo. Nasprotno stališče bi izničilo učinek pravnomočno razsojene stvari (res iudicata). Ta v družinskopravnih zadevah zaradi varovanja otrokove koristi res ni enak kot sicer, a za poseg v pravnomočno odločitev oziroma njeno spremembo morajo biti podani posebej utemeljeni razlogi.

+

Dokument: VSL Sodba in sklep IV Cp 2749/2017, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 19.12.2017

Institut: pravica do stikov otroka s starši - odvzem pravice do stikov z otrokom - roditeljska pravica - otrokova korist - psihična obremenitev - strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga - porazdelitev preživninskega bremena - pridobitne zmožnosti staršev - preživnina višina preživnine

Jedro: Odvzem pravice do stikov je hud poseg v roditeljsko pravico in zlasti v pravico otroka, zato te pravice brez zanesljive in konkretne ugotovitve, da so vsakršni stiki v otrokovo škodo, ni dopustno odvzeti.

Dokument: VSL Sklep Cst 3/2018, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 10.01.2018

Institut: osebni stečaj - predlog za odpust obveznosti - začetek postopka odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - dolžina preizkusnega obdobja - mnenje upravitelja

Jedro: Sodišče prve stopnje je postopalo pravilno, ko je na ugovor dolžnika, da je preizkusno obdobje predolgo, zahtevalo tudi mnenje upravitelja. Če je njegovo mnenje potrebno ob določitvi preizkusnega obdobja, mora biti tudi pri obravnavi dolžnikovega ugovora. Razlogi sodišča pa ne potrjujejo... odločitve, ki ni v celoti sledila obrazloženemu mnenju upravitelja o ustreznosti dve leti in pol dolgega preizkusnega obdobja.

+

Dokument: VSL Sklep II Cp 38/2018, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 10.01.2018

Institut: prisilna hospitalizacija - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - postopek zaradi sprejema na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pravica do osebne svobode - pravica do prostovoljnega zdravljenja - zaslišanje stranke - procesnopravna jamstva - privilegij zoper samoobtožbo

Jedro: Pritožba pooblaščenke in pridržane osebe izpostavlja, da je bila pridržani osebi kršena pravica t. i. mirande. Sodišče prve stopnje je v postopku zadržani osebi zagotovilo v ZDZdr določena procesnopravna jamstva, ki imajo svojo podlago (tudi) v 19. členu Ustave. Sodišče je... opozorilo zadržano osebo, da mora govoriti resnico. Ker je v teh postopkih položaj udeleženca bistveno drugačen, kot položaj stranke ali udeleženca v drugih (ne)pravdnih postopkih, ima pravica zoper samoobtožbo širši (drugačen) pravni pomen, zaradi učinkovite zaščite varstva pravic zadržane osebe.

+

Dokument: VSL Sklep IV Cp 2934/2017, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 15.01.2018

Institut: preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - izkazovanje ogroženosti - varstvo otroka - neformalni razgovor z otrokom - pravica do izjave v postopku - psihično nasilje

Jedro: Če je predlagateljica želela podati svojo izjavo v neformalnem razgovoru s sodnikom, bi ji prvo sodišče glede na njene razloge to moralo omogočiti, saj je namen neformalnega razgovora prav v tem, da otrok (tudi na ta način) lahko uresniči svojo pravico do izjave v postopku. Takšno ravnanje... sodišča narekuje tudi prvi odstavek 22.g člena ZPND. Okoliščina, da je bila predlagateljica na neformalnih razgovorih že v treh postopkih, od tega tudi v zadevi IV P 1192/2017 (v kateri se obravnava njen zahtevek za spremembo odločitve o zaupanju v varstvo in vzgojo, in sicer da jo sodišče zaupa materi), je z vidika zagotavljanja procesnih pravic predlagateljice v tem postopku nepomembna.

+

Dokument: VSL Sodba in sklep II Cp 1067/2017, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 17.01.2018

Institut: medicinska napaka (zdravniška napaka) - katastrofalna škoda - invalidnost - poškodbe glave - nevrološka poškodba možganov - predhodna poškodba oškodovanca - poškodba otroka med hospitalizacijo - teorija jajčne lupine - nepremoženjska škoda - duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti - doživljenjska mesečna renta - odškodnina za duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti bližnjega - premoženjska škoda - odmera odškodnine - pravična ocena - zastaranje odškodninske obveznosti - temeljna obrestna mera - zamudne obresti

Jedro: Prva tožnica vtožuje odškodnino za škodo zaradi hude poškodbe glave, ki jo je dobila aprila 1995 med hospitalizacijo. Z vmesno sodbo je bilo glede prve tožnice že odločeno o vseh elementih odškodninske odgovornosti in o ugovoru zastaranja, ki sta ga uveljavljali toženki. Odločeno je bilo... tudi o odgovornosti druge toženke, kot je jasno razvidno iz uvoda in obrazložitve vmesne sodbe, ki ju je treba upoštevati v povezavi z njenim izrekom. Ni mogoče ugotoviti, kako bi potekal razvoj prve tožnice in kakšne posledice bi imela, če do škodnega dogodka ne bi prišlo. V njem je bil poškodovan del že prej difuzno okvarjenih možganov (leva možganska polobla), in sicer tista hemisfera, ki je bila predhodno že prizadeta (del, kjer sta centra za vid in govor).

+

Dokument: VSM Sklep II Kp 30589/2016, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 18.01.2018

Institut: nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - merila za odločanje o predlogu za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - konkretizacija pritožbenih očitkov - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - diskrecijska pravica sodišča - razlogi o odločilnih dejstvih - način izvršitve kazni zapora

Jedro: Skrb za družino, in sicer za mladoletna otroka, mater ter partnerko, kar vse v pritožbi izpostavlja obsojenec, pa tudi po presoji pritožbenega sodišča niso takšne okoliščine, ki bi, ob upoštevanju velike nevarnosti ponovitve dejanja na prostosti, narekovale nadomestitev zaporne kazni, kot je... to predlagal obsojenec. Odsotnost obsojenca iz domačega okolja in družinskega življenja je namreč redna, pričakovana ter neizogibna posledica vsake izrečene zaporne kazni, na katero bi obsojenec moral računati že v času storitve kaznivega dejanja.

+

Dokument: VSL Sodba II Kp 58554/2012, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 23.01.2018

Institut: zloraba prostitucije - trgovina z ljudmi - zakonski znaki kaznivega dejanja - sprememba pravne kvalifikacije - časovna veljavnost kazenskega zakona - trajajoče kaznivo dejanje - kolektivno kaznivo dejanje - sodelovanje pri prostituciji druge osebe zaradi izkoriščanja

Jedro: V konkretni zadevi je obtožnica obtožencem očitala storitev kaznivega dejanja trgovine z ljudmi, v tem opisu pa so bili že vsebovani tudi zakonski znaki kaznivega dejanja zlorabe prostitucije. Sodišče prve stopnje zato s tem, ko je samo poseglo v opis dejanja, nato pa ravnanje obtožencev pravno... opredelilo kot kaznivo dejanje zlorabe prostitucije, obtožencev ni obsodilo za dejanje, ki ni bilo zaobseženo z obtožbo. Sodna praksa je že zavzela stališče, da gre za izkoriščanje prostitucije v primerih, ko storilec sodeluje pri prostituiranju drugih oseb na način, da ustvarja zaslužek, pri čemer gre za kontinuirano izvrševanje, ki predstavlja utečen in donosen posel ter za vodenje in nadziranje izvrševanja prostitucije oziroma, da zakonski znak "zaradi izkoriščanja" pomeni, da ima storilec korist od prostituiranja in prejema denar. Sodišče druge stopnje ne sprejema pritožbenega stališča, da je za presojo zakonskega znaka izkoriščanja bistven zaslužek deklet. Kaznivo dejanje zlorabe prostitucije je trajajoče in tudi kolektivno kaznivo dejanje, ki sta, po ustaljenih stališčih kazenskopravne teorije in sodne prakse, dokončani takrat, ko protipravno stanje preneha, oziroma, ko je storjeno zadnje dejanje. Posledično je, če se je dejanje začelo v veljavnosti prejšnjega zakona in nadaljevalo v času veljavnosti novega zakona, potrebno uporabiti nov zakon, ne glede na to, kateri zakon je veljal v času storitve predhodnih ravnanj oziroma četudi novi zakon za storilca ni milejši. V sodni praksi je že zavzeto stališče, da imata določbi 113. člena KZ-1 in 175. člena KZ-1 vsebinsko podoben zakonski znak, prva "zaradi izkoriščanja prostitucije", druga "zaradi izkoriščanja sodeluje pri prostituciji druge osebe". Kaznivo dejanje trgovine z ljudmi opis dejanja dopolnjuje z zahtevo, da se z osebo na določen način razpolaga ali se jo novači, menjava, prenaša nadzor nad njo ali pri teh dejanjih posreduje. To kaznivo dejanje torej določa dodaten zakonski znak, vendar si tudi "izkoriščanja zaradi sodelovanja pri prostituciji", kot zakonskega znaka iz 175. člena KZ-1, ni mogoče zamisliti brez vsaj minimalne podrejenosti oškodovanke, ki izvaja prostitucijo, storilcu, ki zaradi izkoriščanja pri tem sodeluje, s tem pa storilec v določeni meri tudi razpolaga z oškodovanko. Razmejitev med tema dvema kaznivima dejanjema je torej odvisna od vprašanja, ali je storilec pri izvrševanju kaznivega dejanja zlorabe prostitucije z oškodovanko razpolagal na takšen način, da njegovo ravnanje že izpolnjuje objektivne in subjektivne znake kaznivega dejanja trgovine z ljudmi, kar pa je odvisno od dejanskih ugotovitev v vsaki posamični obravnavani zadevi. V razlogih sodbe izpostavljene okoliščine utemeljujejo zaključek sodišča prve stopnje, da ekonomsko socialni položaj deklet v matičnih državah ter intenziteta posegov v njihove osebnostne pravice nista bili takšni, da bi bilo mogoče protipravno ravnanje obtožencev opredeliti kot kaznivo dejanje trgovine z ljudmi.

+

Izberi vse|Izvozi izbrane