<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL Sklep IV Cp 1259/2017
ECLI:SI:VSLJ:2017:IV.CP.1259.2017

Evidenčna številka:VSL00002145
Datum odločbe:15.06.2017
Senat, sodnik posameznik:Katarina Parazajda (preds.), Zvone Strajnar (poroč.), mag. Matej Čujovič
Področje:DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
Institut:odločba o stikih - spremenjene okoliščine - pravica do stikov - otrokova korist

Jedro

Sodišče izda novo odločbo o stikih, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka.

Osnovna usmeritev družinskega prava je, da je treba upoštevati in zagotavljati korist otroka v vseh razmerjih in situacijah, v katerih je otrok udeležen ali prizadet. Korist otroka je zato glavno načelo tudi pri odločanju sodišča o otrokovih stikih s starši. Res je pravica do stikov tako pravica staršev kot pravica otroka, vendar pa je otrok osrednja osebnost te pravice. Upoštevaje otrokovo korist sta zato oba starša zavezana k obojestranskemu lojalnemu obnašanju pri uresničevanju pravice do stikov. Tisti od staršev, pri katerem je otrok v varstvu in vzgoji, mora opustiti vse, kar drugemu od staršev otežuje stike. Pri tem je dolžan tudi aktivno ravnati in pri otroku vzpostaviti ustrezen pozitiven odnos do stikov. Po drugi strani pa mora tisti od staršev, ki mu gre pravica do stikov opustiti vse, kar bi drugemu oteževalo vzgojo otroka

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotna udeleženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se stiki med predlagateljem in mladoletnim sinom udeležencev V. V., rojenim ..., ki so bili določeni s sklepom Okrožnega sodišča v Novem mestu N 17/2014 dne 24. 2. 2014 z novo odločbo določijo tako, da potekajo vsak drug vikend od petka od 18:00 ure do nedelje do 18:00 ure, pred tem pa se določita uvajalni obdobji krajših vikend stikov, med tednom pa tako, da se določijo vsako drugo sredo v tednu, ki sledi vikendu, ko je otrok pri očetu in vsak drugi ponedeljek in četrtek v tednu, ki sledi vikendu, ko je otrok pri materi, vsakokrat med 17:30 uro in 19:30 uro. Sodišče prve stopnje je tudi natančno določilo stike med prazniki, v času poletnih počitnic pa tako, da ti potekajo dvakrat po 7 dni strnjeno, če se bo predlagatelj z otrokom udeležil seminarja joge, v nasprotnem primeru pa dvakrat po 5 dni strnjeno. Natančno je tudi določilo, kdo otroka pripelje na stik in kdo ga odpelje nazaj k materi, kdaj se pričnejo stiki med prazniki oziroma strnjenim stikom in kdaj zaključijo. Odločilo je še, da se v primeru odpadlega stika iz razlogov, kot so bolezen otroka ali starša, stik ne nadomešča.

2. Predlagatelj je vložil pravočasno laično pritožbo brez formalne opredelitve pritožbenih razlogov. Navedel je, da je z namenom, da se čimprej doseže dogovor o stikih popustil nasprotni udeleženki, da se med dopustovanjem določi krajši stik. Predlaga, da se v tem delu sklep popravi tako, da je v času dopustovanja stik dvakrat na leto po 7 dni strnjeno, vendar ne v času, ko bi moral biti za kakšen praznik otrok z drugim staršem in da se mora datum strnjenega stika sporočiti najmanj 14 dni pred prvim dnem strnjenega dopusta. Odločitev sodišča prve stopnje pa izpodbija tudi v odločitvi, da se odpadli stik ne nadomešča. Predlaga, da se v takšnem primeru stik nadomesti v prvem možnem dnevu po dogovoru med udeležencema, vendar najkasneje v enem tednu, pri tem pa mora nasprotna udeleženka v primeru otrokove bolezni predložiti zdravniško dokazilo in mnenje otrokovega zdravnika, če je otrok sposoben za stike. Smiselno naj se spremeni tudi četrti odstavek izpodbijanega sklepa. Mati naj se zaveže, da bo otroka ustrezno pripravila na stik in poskrbela, da bo imel s seboj ustrezno obleko in obutev, ob predaji otroka pa naj preda tudi njegov osebni dokument in zdravstveno izkaznico. V nadaljevanju navaja, da mu je nasprotna udeleženka stike redno onemogočala, da je otroka odpeljala v tujino za pet tednov, da sodišče ni posvetilo pozornosti temu, da starša potrebujeta pomoč terapevta za uspešno komunikacijo, da je sodišče ugotovilo, da se je stopnja nezaupanja med staršema povečala, ni pa ugotovilo, da je njegova stopnja zaupanja na visoki ravni. Navedel je še, da je napačna ugotovitev sodišča prve stopnje, da nobeden od staršev drugemu ne očita pomanjkljive oskrbe otroka. Na obravnavi je to materi jasno očital. Predlaga, da se nadomesti stik, ki bi ga imel otrok z njim, ko ta pade na praznik, ki naj bi ga otrok preživel z materjo.

3. Nasprotna udeleženka je v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa. Hkrati je predlagala, da ji sodišče prizna in odmeri stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Izpodbijana odločitev predstavlja novo odločbo o stikih predlagatelja z mladoletnim otrokom, ki so bili sicer določeni s sodno poravnavo N 17/2014 z dne 24. 2. 2014. Sodišče izda novo odločbo o stikih, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka (četrti odstavek 421. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP). V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so spremenjene okoliščine, ki narekujejo spremembo odločbe o stikih, višja otrokova starost, ki pogojuje drugačno ureditev njegovih stikov z očetom ter stopnjevano nezaupanje med otrokovima staršema, ki povečuje njuno nestrpnost v komunikaciji in zahteva natančnejšo ureditev stikov. Po mnenju pritožbenega sodišča nova odločba pravilno izpolnjuje nove zahteve, ki so jih pogojevale omenjene spremenjene okoliščine.

6. Osnovna usmeritev našega družinskega prava je, da je treba upoštevati in zagotavljati korist otroka v vseh razmerjih in situacijah, v katerih je otrok udeležen ali prizadet. Korist otroka je zato glavno načelo tudi pri odločanju sodišča o otrokovih stikih s starši. Res je pravica do stikov tako pravica staršev kot pravica otroka, vendar pa je otrok osrednja osebnost te pravice. Upoštevaje otrokovo korist sta zato oba starša zavezana k obojestranskemu lojalnemu obnašanju pri uresničevanju pravice do stikov. Tisti od staršev, pri katerem je otrok v varstvu in vzgoji, mora opustiti vse, kar drugemu od staršev otežuje stike. Pri tem je dolžan tudi aktivno ravnati in pri otroku vzpostaviti ustrezen pozitiven odnos do stikov. Po drugi strani pa mora tisti od staršev, ki mu gre pravica do stikov opustiti vse, kar bi drugemu oteževalo vzgojo otroka1.

7. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi otrokove stike uredilo tako, da bi moralo biti staršema povsem jasno, na kakšen način se ti izvajajo (kdaj, kje, kolikokrat in koliko časa, kdo otroka pripelje na stik, kdo ga odpelje, ipd.), tako da med njima o tem vprašanju ne bi smelo biti spora ali dvoma. Kljub temu zahteva predlagatelj v pritožbi še natančnejšo določitev stikov (npr. postopanje v primeru iz opravičenega razloga odpadlega stika) ali pa celo zahteva spremembo v prvostopenjskem postopku doseženega soglasja (stiki v času poletnih počitnic). Prvostopenjsko sodišče je pravilno poudarilo, da so predlagateljevi stiki z otrokom, ki so določeni tako med tednom kot med vikendi, prazniki, počitnicami, določeni v relativno velikem obsegu. Zato izpad stika zaradi npr. krajše bolezni ne more predstavljati posega ne v pravice staršev in predvsem ne v pravice otroka do stikov. Pritrditi je treba nasprotni udeleženki, da bi ugoditev predlagateljevemu pritožbenemu predlogu o še natančnejši določitvi stikov, o njihovem nadomeščanju v prvem možnem dnevu po dogovoru med udeležencema, opravičevanje bolezenskega stanja s predložitvijo zdravniških potrdil in z mnenji otrokovega zdravnika o sposobnosti otroka za stike lahko predstavljala vir novih konfliktnih situacij med staršema. Pri tem je treba dodati, da je korektno in uspešno izvrševanje roditeljske pravice, ki se prvenstveno izkazuje v dolžnosti vsakega od staršev, da svojemu otroku omogoči pogoje za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo, najprej odvisno od staršev samih, od njihovega medsebojnega sodelovanja in uvida v otrokove interese ter potrebe. Vsa razmerja in odnosi, ki pri tem med obema staršema in njunim otrokom nastajajo, ne morejo biti prepuščena oblastnim odločitvam. S temi tudi ni mogoče zajeti vseh situacij, ki so nujno povezane z naravo življenja.

8. Prvostopenjsko sodišče je vprašanje načina izvrševanja stikov uredilo dovolj natančno, na obeh udeležencih oziroma starših mladoletnega V. pa je odgovornost, da mu s pripravljenostjo in sodelovanjem omogočita pogoje za njegov optimalen psihosocialni razvoj. Izpodbijana odločitev tako izkazuje tudi realno pričakovanje, da bosta starša z razumnim ravnanjem, predvsem z vzpostavitvijo takšne medsebojne komunikacije, ki se pričakuje od skrbnih, odgovornih in za varstvo pravic otroka sposobnih staršev, upravičila svojo vlogo staršev.

9. Glede na navedeno ni razlogov za poseg v izpodbijani del odločbe. Predlagateljeva pritožba je zato neutemeljena in jo je bilo treba zavrniti ter v izpodbijanem delu potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

10. Na podlagi 413. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in prvim odstavkom 35. člena ZNP je pritožbeno sodišče odločilo, da nasprotna udeleženka sama krije svoje stroške postopka.

-------------------------------
1 Primerjaj Predpisi o zakonski zvezi in družinskih razmerjih s pojasnili prof. dr. Karla Zupančiča in prof. dr. Barbare Novak, str. 66.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 421, 421/4
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (1976) - ZZZDR - člen 106

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
26.09.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDEwODYz