<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL Sklep IV Cp 1102/2017
ECLI:SI:VSLJ:2017:IV.CP.1102.2017

Evidenčna številka:VSL00001052
Datum odločbe:15.06.2017
Senat, sodnik posameznik:Katarina Parazajda (preds.), Zvone Strajnar (poroč.), mag. Matej Čujovič
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
Institut:stiki med starši in otroki - sprememba odločbe o stikih med starši in otroki - nespremenjene okoliščine - pooblaščenec - državni pravniški izpit - sum spolne zlorabe

Jedro

Pri otrocih, ki imajo razvojne posebnosti kot A. in B., je izražena odklonilnost do staršev običajno povsem iskrena (torej nepovzročena) in z visoko stopnjo verjetnosti temelji na njihovih dejanskih izkušnjah.

Izvedenec je poudaril, da bi stiki deklic z očetom zanju predstavljali psihično obremenitev in zato ne bi bili v njuno korist tudi, če bi bil izid kazenskega postopka za predlagatelja ugoden oziroma da so razlogi, ki ne omogočajo stikov, neodvisni od poteka in izida kazenskega postopka zaradi očitka spolne zlorabe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za spremembo odločbe o stikih, po katerem naj bi se predlagatelju dovolil stik s hčerkama A. A. (roj. ...) in B. B. (roj. ...) vsako sredo po dve uri na naslovu Zavoda ... v prisotnosti tretje osebe. Odločilo je še, da vsak udeleženec sam krije svoje stroške postopka.

2. Predlagatelj je proti odločitvi o spremembi odločbe o stikih vložil pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbene razloge nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Bistvena kršitev določb postopka je podana, ker nasprotnega udeleženca ni zastopal pravnik s pravosodnim izpitom oziroma ker na obravnavo ni pristopila njegova direktorica. Dejansko stanje je bilo nepopolno ugotovljeno, ker je bil izvedenec pristranski. Iz izvedenskega mnenja izhaja že trdna hipoteza, da je predlagatelj storil kaznivo dejanje zoper A., kar pa ni dokazano. Ne strinja se z ugotovitvijo, da izpovedbe prič v kazenskem postopku nimajo vpliva na odločitev o stikih predlagatelja z otrokoma. Navaja, da je morda laična ocena, kaj je v korist otrokom, boljša od ocene strokovnjaka. Na vložitev novega predloga za določitev stikov s hčerkama sta ga napotili sodnica in tožilka v kazenski zadevi. Dvomi v navedbo izvedenca, da sta mu deklici pripovedovali, da se bojita očeta in da ne marata stikov, iz zaslišanj logopedinje, razredničarke in drugih pedagoških delavcev pa izhaja, da deklici ne znata tvoriti stavkov. Socialni delavec na CSD ... je navedel, da bi predlagatelj lahko imel stike, če bi izkazal večjo aktivnost v tej smeri, sodišče pa mu zdaj očita, da je vlagal predlog pri nespremenjenih okoliščinah. Izvedenec je proti predlagateljevim stikom s hčerko B., čeprav je CSD takšne stike že odobril. Sodišče je napačno razlagalo korist otroka in zato napačno uporabilo materialno pravo. Predlaga razveljavitev sklepa v izpodbijanem delu in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Nasprotni udeleženec je pravna oseba, ki jo je v tem postopku pravilno zastopala zakonita zastopnica - direktorica. Nerazumljiv je zato pritožbeni očitek, da bi nasprotnega udeleženca lahko v postopku zastopal zgolj pravnik s pravosodnim izpitom. Pritrditi pa je treba predlagatelju, da bi na narok za glavno obravnavo morala pristopiti direktorica nasprotnega udeleženca ali pa po njenem pooblastilu odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit (tretji odstavek 87. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Zakonita zastopnica nasprotnega udeleženca je za pristop na narok za glavno obravnavo pooblastila strokovnega delavca centra, vendar pa iz pooblastila ne izhaja, da gre za osebo iz omenjenega tretjega odstavka 87. člena ZPP. Posledica takšnega nepravilnega pooblastila oziroma zastopanja pa je v tem, da se šteje, da dejanja, ki jih je opravil pooblaščenec, ki ni oseba iz tretjega odstavka 87. člena ZPP, niso opravljena. V obravnavanem primeru to pomeni, da je treba šteti, da nasprotni udeleženec na narok ni pristopil. Ta okoliščina1 pa je brez vsakršnega vpliva na izpodbijano odločitev oziroma v ničemer ne vpliva na njeno pravilnost (prvi odstavek 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Uveljavljeni pritožbeni očitek bistvene kršitve določb postopka je zato neutemeljen.

5. Neutemeljena pa sta tudi pritožbena očitka nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in posledično napačne uporabe materialnega prava. Predlagatelju je bila s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani N 668/2013 z dne 20. 10. 2014 odvzeta pravica do izvajanja stikov z njegovima hčerkama zaradi suma storitve kaznivega dejanja spolne zlorabe. Hkrati je bilo ugotovljeno, da obe deklici stike z očetom odklanjata in si jih ne želita, tudi stiki pod nadzorom pa bi zanju pomenili psihično obremenitev, kar je očitno posledica njune slabe izkušnje z očetom v preteklosti.

6. V tem postopku je bilo ugotovljeno, da sta bili obe hčerki z odločbo CSD ... z dne 6. 11. 2013 odvzeti staršema in nato nameščeni v rejniško družino, da sedaj med tednom bivata v Zavodu ..., čez vikende pa pri rejnikih, da kazenski postopek, ki teče zoper predlagatelja zaradi suma kaznivega dejanja spolne zlorabe mladoletne A. še vedno ni zaključen in da imata obe hčerki stike z materjo enkrat tedensko v prostorih omenjenega zavoda. Po predlagateljevemu predlogu naj se mu omogočijo stiki s hčerkama vsaj v tem času.

7. Po določilu petega odstavka 106. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) sodišče lahko pravico do stikov odvzame ali omeji samo, če je to potrebno zaradi varovanja otrokove koristi. Stiki niso v otrokovo korist, če pomenijo za otroka psihično obremenitev ali če se sicer z njimi ogroža njegov telesni ali duševni razvoj. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da se nobena od navedenih pravnorelevantnih okoliščin, ki pogojujejo odvzem stikov, ni spremenila. Predlagatelj takšnih okoliščin niti ni navajal, ne navaja jih niti v pritožbenem postopku. Izpostavlja zgolj lastno potrebo po stiku z otrokoma. Da se pravnorelevantne okoliščine po izdaji sklepa o prepovedi stikov niso spremenile v takšni meri, da bi bili stiki obema deklicama v korist, pa izhaja tudi iz izvedenskega mnenja sodnega izvedenca kliničnega psihologa. Ta je ugotovil, da A. očitno izraža odklonilnost in strah pred očetom in da že sam pogovor o tem zanjo predstavlja stisko. Ugotovil je še, da bi bili tudi za B. stiki z očetom nedvomno stresni, saj je jasno povedala, "da atija ne želi videti in da ga ne pogreša". Po njegovem mnenju je že to zadosten razlog, da se stiki ne vzpostavijo. Navedel je še, da je pri otrocih, ki imajo razvojne posebnosti kot A. in B.2 , izražena odklonilnost do staršev običajno povsem iskrena (torej nepovzročena) in z visoko stopnjo verjetnosti temelji na njihovih dejanskih izkušnjah. Navedel je tudi, da je treba kot dodatno okoliščino, ki preprečuje stik hčerke B. z očetom, upoštevati še, da bi izvajanje stikov zgolj z eno od sestra, med njima z visoko stopnjo verjetnosti povzročilo razdor. To je utemeljil z dejstvom, da celo otroci, ki nimajo posebnih potreb, težko razumejo situacijo, v kateri ima le eden od sorojencev stike z enim od staršev, v konkretnem primeru pa bi bilo to glede na posebne razvojne potrebe obeh deklic toliko težje. Tako pogojen in z visoko verjetnostjo pričakovani razdor, v primeru, da bi bili predlagatelju omogočeni stiki zgolj z B., bi po izvedenčevem mnenju imel škodljiv vpliv na obe deklici ter bi ju spravljal v psihično stisko. Glede sicer neutemeljenega pritožbenega očitka, da izvedenec v svojem mnenju izhaja iz prepričanja, da je navedeni sum storitve kaznivega dejanja zoper eno od hčera potrjen, pa je treba opozoriti na izvedenčev poudarek, da bi stiki deklic z očetom zanju predstavljali psihično obremenitev in zato ne bi bili v njuno korist tudi, če bi bil izid kazenskega postopka za predlagatelja ugoden oziroma da so razlogi, ki ne omogočajo stikov, neodvisni od poteka in izida kazenskega postopka zaradi očitka spolne zlorabe.

8. Pritožbeni očitki predlagatelja so usmerjeni zgolj v pavšalno kritiko izvedenčeve nepristranosti in zanikanje njegovih strokovnih sklepov, do katerih je prišel z uporabo abstraktnih pravil stroke oziroma na podlagi strokovnega znanja, s katerim ne razpolaga ne sodišče ne nasprotni udeleženec in njegova pooblaščenka.

9. Tudi morebitna drugačna (laična) ocena v kazenskem postopku zaslišanih prič o navezanosti deklic na očeta3 , in mnenje drugih udeležencev v kazenskem postopku, na katera opozarja predlagatelj v pritožbi, ne morejo vplivati na izvedensko mnenje in na njegovi podlagi sprejet zaključek sodišča prve stopnje, da se okoliščine po izdaji sklepa o prepovedi stikov niso spremenile do te mere, da bi bili stiki obema deklicama v korist. Pravilna je zato izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predlagateljevega predloga. Njegovo pritožbo je bilo zato treba zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

-------------------------------
1 Pooblaščenec nasprotne udeleženke na naroku za glavno obravnavo ni izkazal nikakršne aktivnosti.
2 Izvedenec je pri obeh deklicah ugotovil lažjo motnjo v duševnem razvoju.
3 Predlagatelj teh navedb ni konkretiziral.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (1976) - ZZZDR - člen 106, 106/5
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 87, 87/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.09.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDEwNzAz