<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL Sklep IV Cp 1333/2017
ECLI:SI:VSLJ:2017:IV.CP.1333.2017

Evidenčna številka:VSL00001340
Datum odločbe:12.07.2017
Senat, sodnik posameznik:Dušan Barič (preds.), Alenka Kobal Velkavrh (poroč.), Bojan Breznik
Področje:DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
Institut:razmerja med starši in otroki - stiki - stiki med starši in otroki - pravica do stikov - sprememba stikov - obseg stikov - določitev obsega stikov - otrokova korist - največja korist otroka - volja otroka - izjava mladoletnega otroka - seznanitev staršev z vsebino razgovora - spremenjene razmere - izvedenec klinične psihologije - izvedensko mnenje

Jedro

Mladoletni A. je tako sodnemu izvedencu klinične psihologije kot tudi svoji zagovornici izrazil željo, da se obseg stikov z očetom zmanjša, vendar pa sodišče prve stopnje pravilno svoje odločitve ni oprlo na njegovo izraženo željo in je pri tem pravilno izhajalo iz prepričljivega izvedeniškega mnenja, da je A. želja posledica vpliva materinih izjav in njenih sugestij. Če je izražena volja otroka v nasprotju z njegovimi koristmi, zlasti še, če je posledica sugestij roditelja, se takšna volja otroka ne upošteva.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo tako predlog predlagateljice kot tudi predlog nasprotnega udeleženca za spremembo stikov med mladoletnim sinom A. in očetom, ki so bili določeni s sodno poravnavo, sklenjeno pri Okrožnem sodišču v Kranju, IV P 333/2014 dne 28. 11. 2014.

2. Zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagateljice za spremembo stikov (I. točka izreka), se pritožuje predlagateljica iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku.1 Izpostavlja, da je zoper izvedensko mnenje sodnega izvedenca dr. T R., ki naj bi ugotovil, da mladoletni A. nekritično navaja ter povzema materina stališča, da je preobremenjen in preutrujen zaradi s sodno poravnavo določenega obsega stikov z očetom, pravočasno podala pripombe, ki pa jih sodišče prve stopnje ni posredovalo izvedencu v dopolnitev. V sodni praksi je bilo že zavzeto stališče, da je zaslišanje izvedenca potrebno, ko imajo stranke na pisno izvedensko mnenje pripombe in terjajo pojasnila o posamičnih okoliščinah. Sodišče je odločilo brez dopolnitve izvedenskega mnenja ter brez dodatnega zaslišanja izvedenca, s čimer je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Izvedenec je predlagateljico ocenil kot paranoidno in skrajno konfliktno osebo. Da to ni res, je predlagateljica izpostavila v pripombah na izvedeniško mnenje, ki jim sodišče ni posvetilo nobene pozornosti in je nekritično sledilo izvedenskemu mnenju. Predlagateljica je namreč izrazito mirna in preudarna oseba, ki je vedno omogočala stike očeta s sinom. Prepoznala je potrebe in koristi otroka ter njegove želje za manj stikov z očetom. Sodišče prve stopnje je kršilo načelo kontradiktornosti na glavni obravnavi, ker strankam ni razkrilo vsebine izjave mladoletnega A., ki jo je podal zagovornici T. K. Izjavo otroka je zaprlo v kuverto in je pri odločitvi ni upoštevalo, čeprav se nanjo v izpodbijanem sklepu sklicuje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene v pritožbi zatrjevane kršitve in je glede vseh pravno relevantnih dejstev v obrazložitvi izpodbijanega sklepa podalo obširne, prepričljive in na dokazih temelječe razloge, na podlagi katerih je sprejelo pravilno in z 8. členom ZPP skladno dokazno oceno ter je o predlogu materialnopravno pravilno odločilo. Pritožbeni pomisleki pravilnosti zaključkov sodišča prve stopnje ne omajajo in so ti pomisleki tudi sicer neprepričljivi, zlasti pa nimajo materialnopravne podlage v zbranem dokaznem gradivu. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema ugotovitve in obrazložitev prvega sodišča in se v izogib ponavljanju nanje v celoti sklicuje in glede na pritožbene navedbe le še dodaja.

5. Starši morajo pravice in dolžnosti iz prvega odstavka 54. člena Ustave izvrševati v korist otroka. Predpostavlja se, da so starši, zavedajoč se svoje odgovornosti do otroka, pripravljeni in sposobni ravnati v korist otroka. Ker so pravice staršev do otroka enake (prvi odstavek 54. člena v zvezi z drugim odstavkom 14. člena Ustave), morajo starši praviloma skrbeti za otroke skupaj, tudi v primeru, če živijo ločeno. Tudi Evropsko sodišče za človekove pravice glede izvrševanja starševskih skrbi ter ohranitev stikov med starši in otroci šteje, da je glavno vodilo otrokova največja korist in da lahko otrokove koristi, odvisno od njihove narave in resnosti, presežejo koristi staršev.2

6. Načeloma je pravica do stikov neomejena, razen če je drugače odločeno z odločbo sodišča (omejitev ali prepoved stikov) ali če to izhaja iz same narave stvari (npr. predaja otroka v vzgojo in varstvo tretji osebi oziroma rejništvo). Kadar ni podana nobena od izjem, ima nerezidenčni starš neomejeno pravico do stikov z otrokom.3

7. Sodišče prve stopnje ni storilo očitane bistvene kršitve določb postopka, ker z vsebino otrokove izjave ni seznanilo staršev, saj je imelo za takšno ravnanje podlago v drugem odstavku 410. člena ZPP. Pritožnica pa tudi na naroku ni ugovarjala odločitvi sodišča prve stopnje, da strankam ne dopusti vpogleda v izjavo otroka, zato je ta pritožbeni razlog tudi sicer neupošteven (286.b člen ZPP).

8. Četrti odstavek 421. člena ZPP določa, da sodišče izda novo odločbo o varstvu in vzgoji otroka ter o stikih, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka. Zaradi ugotovitve, ali obstajajo v predlogu zatrjevane spremenjene okoliščine, ki bi pogojevale omejitev obsega stikov mladoletnega A. z očetom, je sodišče izvedlo dokaz s sodnim izvedencem klinične psihologije dr. T. R.

9. V pisno izdelanem izvedeniškem mnenju je izvedenec v celoti odgovoril na vsa vprašanja sodišča. Izvedensko mnenje je jasno, razumljivo in prepričljivo. Nestrinjanje z izvedeniškim mnenjem predlagateljica vsebinsko ni argumentirala s pravno relevantnimi razlogi, ki bi vzbudili utemeljen dvom v pravilnost podanega mnenja ter zahtevali njegovo dopolnitev. Tudi očitano dejstvo, da izvedenec ni podal mnenja ustno, ne predstavlja očitane bistvene postopkovne kršitve, ki bi vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe. Sicer pa predlagateljica tudi v podanih pripombah na mnenje ni nasprotovala izbranemu pisnemu načinu izdelave mnenja oziroma ni zahtevala ustnega zaslišanja izvedenca.

10. Kot izhaja iz ugotovitev prvega sodišča, je mladoletni A. tako sodnemu izvedencu klinične psihologije dr. T. R. kot tudi svoji zagovornici izrazil željo, da se obseg stikov z očetom zmanjša, vendar pa sodišče prve stopnje pravilno svoje odločitve ni oprlo na A. izraženo željo in je pri tem pravilno izhajalo iz prepričljivega izvedeniškega mnenja, da je A. želja posledica vpliva materinih izjav in njenih sugestij. Če je izražena volja otroka v nasprotju z njegovimi koristmi, zlasti še, če je posledica sugestij roditelja, se takšna volja otroka ne upošteva.4

11. Zaključka sodišča, da otrokov telesni in duševni razvoj zaradi v sodni poravnavi določenega obsega stikov med mladoletnim A. in očetom ni ogrožen, sodišče prve stopnje ni sprejelo le na podlagi prepričljivih ugotovitev izvedenca klinične psihologije, temveč tudi na podlagi enakega stališča CSD X. Okoliščina, ki ogrožujoče vpliva na otrokov čustveni razvoj, torej ni s sodno poravnavo določen obseg stikov, temveč predlagateljičina pretirana sumničavost ter njena močno izražena negativna stališča do nasprotnega udeleženca. Odločitev sodišče prve stopnje o zavrnitvi predloga za zmanjšanje obsega stikov je zato pravilna.

12. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo predlagateljice zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

-------------------------------
1 Ur. l. RS, št. 26/1999 ? s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP.
2 Primerjaj odločbi UP 383/11 z dne 18. 9. 2013 in Up 50/94 z dne 22. 1. 1998.
3 Tako odločbi IV Cp 1429/2015 VSL z dne 27. 7. 2005, VSL sklep IV Cp 2141/2015 z dne 29. 7. 2015.
4 VSL sklep IV CP 2979/2015.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 14, 14/2, 54, 54/1
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 286b, 410, 410/2, 421, 421/4
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (1976) - ZZZDR - člen 106

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
20.09.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDEwNDkz