<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL Sodba in sklep IV Cp 1120/2017
ECLI:SI:VSLJ:2017:IV.CP.1120.2017

Evidenčna številka:VSL00000266
Datum odločbe:07.06.2017
Senat, sodnik posameznik:Bojan Breznik (preds.), Majda Irt (poroč.), Polona Marjetič Zemljič
Področje:DRUŽINSKO PRAVO
Institut:dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - izvedensko mnenje

Jedro

Bistveno podlago za zaupanje mladoletnih sinov v varstvo in vzgojo tožnici predstavlja mnenje izvedenca, ki je opozoril na nekatere posebnosti v mišljenju in vedenju toženca, njegovo slabšo socialno povezanost in izrazito jezo do tožnice, kar bi v primeru drugačne odločitve lahko vodilo k temu, da bi se sinova odvrnila od matere.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Dopolnitev pritožbe z dne 8. 3. 2016 se zavrže.

III. Tožeča stranka nosi svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je razvezalo zakonsko zvezo, ki sta jo pravdni stranki sklenili 23. 5. 2001 v Ljubljani (I. točka izreka). Mladoletna sinova A. in B. B. je dodelilo v varstvo in vzgojo tožnici (II. točka izreka) ter uredilo stike med mladoletnima sinovoma in tožencem na način, da otroka preživita z očetom skupaj tri dni na vsake tri dni, uredilo pa je tudi stike v času počitnic (III. točka izreka). Tožencu je naložilo plačevanje mesečne preživnine za mld. A. v znesku 115,00 EUR, za mld. B. pa v znesku 103,00 EUR, medtem ko je višji tožbeni zahtevek zavrnilo (IV. točka izreka). Odločilo je, da pravdni stranki nosita svoje stroške postopka, razen stroškov sodnega izvedenca, ki jih nosita vsaka polovico (518,50 EUR) in sta jih dolžni povrniti v korist proračuna RS (V. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje toženec, ki oporeka predvsem odločitvi glede zaupanja mladoletnih sinov v varstvo in vzgojo materi. Izpostavlja nepravičnost in pristranskost razsodbe, ki ne odslikuje realnega stanja. Meni, da tožnica ni zadosti empatična in da je njen prispevek k vzgoji otrok izrazito negativen. Njegov prispevek k relativno dobremu učnemu uspehu sinov je bistveno večji, saj izhaja iz argumentacije kritikov izobraževalnega sistema, in poudarja pomen divergentnega mišljenja. V sodbi izpostavljene tožničine zasluge k športni dejavnosti otrok le deloma ustrezajo resničnosti. Tudi on se veliko in vsakodnevno ukvarja s športom, v to pa vključuje otroka. V pritožbi navaja športne aktivnosti, h katerim vzpodbuja otroka. Mati otrok je narcisoidna in za otroke ne zna skrbeti. Otroka na različne načine kažeta, da bi bila raje pri njem. Poudarja svoje znanje s področja psihologije in filozofije, izvedenca X. pa ocenjuje kot izrazito neštudioznega posameznika, ki ne ve, kaj se dogaja na področju medicine. Izraža svoje nestrinjanje z oceno psihološkega profila, ki ga je o njem podal izvedenec. Meni, da je njegov kritičen in divergenten odnos do znanosti njegova kvaliteta, ki jo lahko prenese na otroka. Domnevno samotarstvo in nedružabnost, ki mu jih očita izvedenec, ne obstajata. Tožnica otroškega dodatka ne bi prejemala, če ne bi on v prvi vrsti videl koristi otrok. Sam se je temu odrekel v korist otrok, kar bi moralo upoštevati tudi sodišče pri svoji odločitvi. Plačevanje preživnine mu je bilo naloženo tudi za obdobje od januarja 2015 do konca julija 2015, ko sta otroka dejansko živela pri njem. Otroka bistveno več časa preživita pri njem in veliko časa mu vzame popravljanje psihološke škode, ki jima jo povzroča narcisoidna mati. Od pritožbenega sodišča pričakuje odločitev, ki bo pravična in bo ustrezala realnosti in stvarnosti.

3. Toženec je 8. 3. 2017 vložil še dopolnitev pritožbe, ki je bila podana po preteku pritožbenega roka, zato jo je pritožbeno sodišče - skladno z določbo 346. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) - kot nedovoljeno zavrglo.

4. Pritožba je bila vročena tožnici, ki je nanjo podala odgovor. V odgovoru pritrjuje argumentaciji, pravnim naziranjem in zaključkom prvega sodišča. Predlaga potrditev izpodbijane sodbe in zavrnitev pritožbe. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Pritožba v pretežni meri izpodbija odločitev prvega sodišča, ki je mladoletna sinova A. in B. B. zaupalo v varstvo in vzgojo tožnici (materi). Pritožnik v pritožbi poudarja svoje kvalitete, ki v primerjavi s tožničinimi značajskimi potezami pomenijo bolj usposobljeno in primernejšo osebo za vzgojo mladoletnih sinov. Pritožnik izpostavlja tožničino narcisoidno naravo in pomanjkljivo empatijo v odnosu do otrok ter poudarja svoje poznavanje področja psihologije, filozofije, tudi medicine. Izvedenca Gošnjaka pa ocenjuje kot neštudioznega posameznika.

7. Zgoraj izpostavljena pritožbena zatrjevanja ostajajo na ravni pavšalnega, saj jih pritožnik z ničemer ni izkazal. Predstavljajo povsem laično oceno ustreznosti strank za opravljanje starševskih nalog. Zatrjevana problematičnost tožničine osebnostne strukture ni z ničemer izkazana in nasprotuje ugotovitvam izvedenca klinične psihologije X. X. Pritožnik poskuša odvzeti verodostojnost njegovemu mnenju na povsem neprimeren način, z oceno, da je izvedenec izrazito neštudiozen posameznik. Toženec je imel tekom postopka na razpolago vse možnosti, da mnenju konkretizirano ugovarja in svoja stališča sooči s pogledi izvedenca. Vendar pa teh možnosti ni izkoristil in ni pristopil na narok, na katerem bi lahko izvedencu postavljal vprašanja.

8. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o zaupanju mladoletnih sinov v varstvo in vzgojo tožnici skrbno argumentiralo. Odločitev je oprlo na mnenje pristojnega centra za socialno delo, iz katerega izhaja, da otroka ne želita ničesar spreminjati. Bistveno podlago pa predstavlja mnenje izvedenca X. X., ki je opozoril na nekatere posebnosti v mišljenju in vedenju toženca, njegovo slabšo socialno povezanost in izrazito jezo do tožnice, kar bi v primeru drugačne odločitve lahko vodilo k temu, da bi se sinova odvrnila od matere. Celoten sklop okoliščin, izpostavljenih v izvedenskem mnenju, daje ustrezno podlago odločitvi prvega sodišča, ki je otroke zaupalo v varstvo in vzgojo materi.

9. Odločitve glede preživninske obveznosti toženec konkretizirano niti ne izpodbija. Opozarja le, da je v obdobju od januarja do julija 2015 v pretežni meri skrbel za otroka, vendar pa teh svojih zatrjevanj ni z ničemer podkrepil, zato pritožbeno sodišče pritrjuje odločitvi prvega sodišča, ki je preživnino za mladoletna sinova določilo za čas od 19. 1. 2015 dalje.

10. Okoliščine glede upoštevanja otroškega dodatka pri izračunu višine preživnine je tožniku ustrezno pojasnilo že prvo sodišče. Otroški dodatek predstavlja pomoč za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otrok. Pri odmeri preživnine pa se ga načeloma ne upošteva.

11. Potrebe mladoletnih sinov je prvo sodišče skrbno ocenilo, nato pa preživninsko obveznost ustrezno razporedilo med oba starša, pri tem pa je upoštevalo tudi režim stikov med otrokoma in očetom. Sicer pa toženec višini določene preživnine ne ugovarja - nasprotno - v pritožbi je posebej poudaril, da je sodišče preživnino prilagodilo njegovemu materialnemu stanju.

12. Glede na zgoraj pojasnjeno pritožba ni utemeljena, niti niso podani razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je bilo treba pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člena ZPP).

13. V skladu s prostim preudarkom nosi tožnica svoje stroške pritožbenega postopka, ki so ji nastali z odgovorom na pritožbo (413. člen ZPP in prvi odstavek in prvi odstavek 165. člena istega zakona). Z odločitvijo se je zagotavljala predvsem korist otrok, zato uspeh strank ni bistveni kriterij za odmero stroškov.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (1976) - ZZZDR - člen 105

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
20.09.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDEwMzgw