<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL Sklep IV Cp 1159/2017
ECLI:SI:VSLJ:2017:IV.CP.1159.2017

Evidenčna številka:VSL00000175
Datum odločbe:18.05.2017
Senat, sodnik posameznik:Zvone Strajnar (preds.), Katarina Parazajda (poroč.), Blanka Javorac Završek
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
Institut:začasne odredbe v družinskih sporih - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - izdaja regulacijske začasne odredbe - sprememba ureditve stikov - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - ogroženost otroka - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena - uveljavitev terjatve v tujini

Jedro

Okoliščine, da je nasprotna udeleženka ruska državljanka, da je tam sedaj poročena in bo (oziroma je) rodila otroka, da ima v Rusiji starše in stanovanje, mladoletnemu A. ne predstavljajo nobene nevarnosti. Tudi sama okoliščina, da je v letu 2012 nasprotna udeleženka dečka brez predlagateljevega soglasja zadržala v Rusiji, na nevarnost pet let kasneje ne kaže, skupaj z drugimi relevantnimi okoliščinami pa je bila že v pravnomočno zaključenem postopku zaradi zaupanja A. v varstvo in vzgojo, določitve preživnine in stikov skrbno pretresena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, na podlagi katerega naj bi stiki med mladoletnim A. A. in njegovo mamo, nasprotno udeleženko, začasno potekali vsak torek od 17. do 19. ure in vsako soboto od 13. do 15. ure v navzočnosti obeh staršev na otroškem igrišču ali v slaščičarni v S.; dvakrat tedensko ob ponedeljkih in sredah pa preko interneta od 18:30 do 19:00 ure ali ob drugi sporazumno dogovorjeni uri. V času poletnih počitnic ter zimskih počitnic stikov naj ne bi bilo.

2. Zoper tak sklep se pravočasno pritožuje predlagatelj iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep spremeni ali pa ga vsaj razveljavi. Pritožnik povzema določbe 5.a člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR), 106. člena ZZZDR in določbe Ustave RS ter konvencije Združenih narodih o otrokovih pravicah. Opozarja, da je mladoletni A. državljan Republike Slovenije z vsemi človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami, določenimi v zakonu, Ustavi RS in konvencijah.

Pritožnik se strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da je z vložitvijo predloga za spremembo stikov izkazal verjetnost svoje terjatve, ne strinja pa se s tem, da ni izkazana nevarnost, kot drugi pogoj za izdajo začasne odredbe. Meni, da se je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu postavilo na stališče, da je pravica matere do stikov absolutna, pravice mladoletnega A. pa v celoti drugotnega pomena. Posledice ponovne izločitve mladoletnega A. iz domačega okolja na njegove kratkoročne in dolgoročne koristi je odveč poudariti. Kršene bi mu bile vse človekove univerzalne pravice.

Sodišče prve stopnje je prezrlo navedbe predlagatelja, da je težišče življenja nasprotne udeleženke v Rusiji - ima državljanstvo Ruske Federacije, tam ima stanovanje, starše, se je izobraževala, tam ima moža, tam bo v marcu ali aprilu rodila otroka. V Sloveniji nima ničesar, ni zaposlena, se ne izobražuje, najemna pogodba za stanovanje pa ji poteče. Vse to sodišče prezre in opre odločitev na mnenje CSD B. in poročilo CSD C. le v delu, ki ustreza utemeljitvi izpodbijanega sklepa. Ker nasprotna udeleženka nima nikakršnega težišča in namena po življenju v Republiki Sloveniji, je jasno podana nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.

Sodišče prve stopnje je spregledalo določbo četrtega odstavka 270. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), da se šteje, da je nevarnost podana, če naj bi bila terjatev uveljavljena v tujini. Sodišče tudi namesto upoštevanja 270. člena ZIZ v celoti napačno utemeljuje odločitev na 272. členu ZIZ.

Režim stikov, kot je vzpostavljen sedaj, omogoča poseg v absolutne pravice mladoletnega A. Gre za nevarnost, ki je izražena še danes. Nasprotni udeleženki ne gre zaupati glede na predhodna ravnanja, ponovitev ravnanja iz leta 2012 pa ni vprašanje, temveč bodoča gotovost.

Pritožnik še navaja, da so razlogi izpodbijanega sklepa nejasni in med seboj v nasprotju, zaradi česar je podana bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Ni jasno, na čem temelji izpodbijani sklep, saj je predlagatelj konkretizirano izkazal vse postavke, potrebne za izdajo začasne odredbe. Začasna odredba je potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izpodbijani sklep vsebuje jasne in popolne razloge o vseh odločilnih dejstvih, tako da očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ni podana. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno uporabilo določbe ZPP in ZIZ ter pravilno razumelo pogoje za izdajo začasne odredbe v družinskih zadevah, pravilno je uporabilo materialno pravo in ni poseglo v ustavno in konvencijsko varovane pravice otroka.

5. Bistvo tako imenovanih regulacijskih začasnih odredb v družinskih postopkih, katerih izdajo omogoča prvi odstavek 411. člena ZPP ob pogojih ZIZ za zavarovanje nedenarne terjatve, je, da se z njimi začasno uredi izjemen položaj, v katerem je varstvo otroka tako ogroženo, da ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločbe. Izdaja začasne odredbe v tovrstnih postopkih je omejena na nujne (izjemne) primere, v katerih bi lahko prišlo do nesorazmerno težko popravljive škode ali nasilja1 , ne more pa biti nadomestilo rednega sodnega varstva. Ustavno sodišče RS je v odločbi Up-410/01(1) izpostavilo, da imajo začasne odredbe v družinskopravnih zadevah velik neposreden vpliv na končno odločitev, kar lahko močno in trajno prizadene interese obeh staršev in zlasti otroka. Zato je treba k njihovemu izdajanju pristopiti restriktivno, ne pa s preprosto preslikavo določb ZIZ, za kakršno se s sklicevanjem na 270. člen ZIZ neutemeljeno zavzema pritožnik.

6. Cilj v tem postopku obravnavanega predloga je doseči omejitev stikov med sedemletnim A. in nasprotno udeleženko, tako da bi potekali pod očetovim nadzorom.

7. Napačno je posplošeno stališče sodišča prve stopnje, da že sama vložitev predloga za spremembo stikov izkazuje verjetnost "terjatve", kar še posebej velja v situaciji, ko je predlog za spremembo stikov vložen komaj tri mesece po pravnomočnosti odločitve o stikih. Sama vložitev predloga za spremembo stikov prav v ničemer ne izkazuje njegove verjetne utemeljenosti. A ne glede na to se z zaključkom, da je predlagatelj do stopnje verjetnosti izkazal potrebo po spremembi režima stikov, pritožbeno sodišče lahko strinja iz drugih razlogov - zaradi predlagateljevih trditev, da bo (oziroma zdaj najverjetneje je) nasprotna udeleženka v Rusiji rodila otroka. Mati z novorojenčkom v Rusiji bo verjetno težko izvrševala stike vsak torek in četrtek od 17:00 do 19:00 ure v S. in vsak drugi vikend od petka po končanem pouku do nedelje ob 18:00 uri, kakor so bili stiki določeni s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 1946/2016 z 11. 11. 2016 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2302/2012-4 z 12. 1. 2016. Do stopnje verjetnosti je torej izkazano, da bo spremenjena situacija zaradi A. koristi2 terjala prilagoditev režima stikov tako, da bodo ti zgoščeni, ko bo mati prišla v Slovenijo.3

8. A pritožbeno sodišče v navedbah predlagatelja (ki jih ta ponavlja in dodatno pravno utemeljuje v pritožbi) enako kot sodišče prve stopnje ne najde podlage za sklep, da je varstvo mladoletnega A. sedaj tako ogroženo, da bi to terjalo začasno ureditev položaja.

9. Okoliščine, da je nasprotna udeleženka ruska državljanka, da je tam sedaj poročena in bo (oziroma je) rodila otroka, da ima v Rusiji starše in stanovanje, mladoletnemu A. ne predstavljajo nobene nevarnosti. Tudi sama okoliščina, da je v letu 2012 nasprotna udeleženka dečka brez predlagateljevega soglasja zadržala v Rusiji, na nevarnost pet let kasneje ne kaže, skupaj z drugimi relevantnimi okoliščinami pa je bila že v pravnomočno zaključenem postopku zaradi zaupanja A. v varstvo in vzgojo, določitve preživnine in stikov skrbno pretresena.

10. Ni povsem jasno o izvršitvi kakšne terjatve govori pritožnik v pritožbi ko pravi, da je podana nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. V tem postopku gre za predlog za spremembo stikov, "terjatev" je torej ureditev oziroma izvajanje stikov. Res je izvajanje stikov v času, ko je mati z novorojenčkom v Rusiji, oteženo, zaradi tega pa varstvo mladoletnega A. še ni ogroženo. Mati je dečku pojasnila, da bo imela v času, ko ne bo mogla priti, z njim stike preko spleta, česar je vajen. Seveda je dolgotrajna odsotnost neposrednega stika dečka z materjo neugodna, a do tega je pripeljalo življenje in nasprotna udeleženka je ravnala tako, da bi dečku ločitev olajšala. Druge nevarnosti za mladoletnega A. (razen trenutnega pomanjkanja pristnih neposrednih stikov z materjo, ki so za otroka bistveni), pritožbeno sodišče, tako kot sodišče prve stopnje (pri tem pa se je oprlo tudi na mnenje CSD B., ki družino že več let spremlja in ga razumelo ter povzelo korektno) v opisanih okoliščinah ne vidi.

11. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo, je torej pravilna. Višje sodišče je zato (in ker ni našlo razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti) pritožbo v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

-------------------------------
1 Stališče Ustavnega sodišča RS v odločbi UP-232/99 in drugih.
2 V korist otroka je, da ima stike z obema staršema. Ena ključnih predpostavk za otrokov skladen osebnostni razvoj temelji tudi na odnosu otroka s tistim od staršev, pri katerem ne živi. Na ta način ohranja občutek čustvene navezanosti, povezanosti z njim in občutek medsebojne pripadnosti. Starša sta zato pri uresničevanju te otrokove pravice zavezana k lojalnemu obnašanju. Prim. VSL IV Cp 291/2017 in Predpisi o zakonski zvezi in družinskih razmerjih s pojasnili prof. dr. Karla Zupančiča in prof. dr. Barbare Novak, Založba uradni list RS, Ljubljana, 2008, stran 63 do 66.
3 Ohranjanje minimalnega obsega stikov ali stikov v obliki, ki glede na okoliščine konkretnega primera ne omogočajo realnega izvrševanja, bi sčasoma vodilo v poslabšanje odnosa med dečkom in materjo ter v njuno odtujitev. To nedvomno ni v korist otroka, še posebej ob zavedanju, da otrokova korist ne zajema le koristi do dopolnjenega osemnajstega leta starosti (kratkoročna korist), temveč tudi korist osebe, ki se bo pokazala v njeni odrasli dobi (dolgoročna korist). Namen stikov je namreč v zagotovitvi zdravega in celostnega razvoja otroka, to je razvoja v samostojno odraslo osebo.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 411, 411/1
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (1976) - ZZZDR - člen 106
Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 272, 272/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDA5MjM5