<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL Sklep IV Cp 483/2021
ECLI:SI:VSLJ:2021:IV.CP.483.2021

Evidenčna številka:VSL00046735
Datum odločbe:22.04.2021
Senat, sodnik posameznik:Katarina Marolt Kuret (preds.), Bojan Breznik (poroč.), Katarina Parazajda
Področje:DRUŽINSKO PRAVO
Institut:predodelitev otroka - spremenjene okoliščine - zavrnitev dokaznega predloga - izvedensko mnenje - mnenje otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - preživnina - potrebe otroka - otrokovi stiki

Jedro

V sodni praksi ni sporno, da ima mnenje CSD, katerega namen je razjasnitev določenih dejanskih vprašanj, bistvene značilnosti in strukturo izvedenskega mnenja.

Izrek

I. Pritožbi zoper sklep II N 972/2019 z 20. 10. 2020 se delno ugodi in se sklep v 3. točki izreka tako spremeni, da se datum „1. september 2019“ nadomesti z datumom „13. september 2019“, za besedo „plačevati“ se doda beseda „mesečno“, v 4. tč. izreka se v prvem odstavku znesek „2.800,00 EUR“ nadomesti z zneskom „2.719,90 EUR“, prva alineja te točke pa tako, da se znesek „200,00 EUR“ nadomesti z zneskom „119,90 EUR.“

II. V preostalem delu se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Pritožba zoper sklep s 27. 11. 2020 se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

IV. Nasprotna udeleženka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Odločitev sodišča prve stopnje v sklepu z 20. 10. 2020

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z 20. 10. 2020 v zvezi s popravnimi sklepi sklenilo, da se mld. A. A., rojena leta 2005, zaupa v varstvo in vzgojo predlagatelju (1), da se sodna poravnava N 000/2005 s 25. 10. 20051 spremeni glede stikov in plačila preživnine, tako da stiki med otrokom in nasprotno udeleženko potekajo po predhodnem dogovoru med njima (2) in da je od 1. 9. 2019 nasprotna udeleženka dolžna plačevati preživnino za otroka v znesku 200,00 EUR (3), da je nasprotna udeleženka dolžna do dneva izdaje sklepa zapadle preživninske obroke v skupnem znesku 2.800,00 EUR plačati z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega obroka do plačila, in sicer v petnajstih dneh od prejema sklepa na račun predlagatelja, ki je odprt pri Banki, d.d. SI56 ... (4),2 da je nasprotna udeleženka dolžna v bodoče dospele obroke preživnine plačevati do vsakega 18. dne v mesecu za tekoči mesec, do prve uskladitve preživnin z indeksom rasti življenjskih potrebščin v RS, od tedaj dalje pa v skladu z obvestili pristojnega CSD, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakega posameznega preživninskega obroka dalje do plačila, vse na TRR predlagatelja (5). Sodišče je še odločilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka (6).

Odločitev sodišča prve stopnje v sklepu s 27. 11. 2020

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog nasprotne udeleženke, da se njena obveznost plačila zapadle preživninske obveznosti v višini 2.800,00 EUR, kot je bila določena s sklepom z 20. 10. 2020, spremeni, tako da izpolnitveni rok začne teči od izdaje popravnega sklepa, ko bo sodišče prve stopnje popravilo pisno napako pri oznaki TRR predlagatelja.3

Povzetek pritožbenih navedb zoper sklep z 20. 10. 2020

3. Nasprotna udeleženka se zoper ta sklep pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog predlagatelja zavrne, podredno pa, da se sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

4. Sodišče nasprotni udeleženki ni pravočasno vročalo vlog, zato se o njih ni mogla izreči. Tako je postopalo tudi, ko je nasprotni udeleženki vročilo vlogo predlagatelja z 20. 10. 2020, kar je bilo dva dni pred prejemom izpodbijanega sklepa. Sodišče ji tudi ni poslalo listin, ki jih je pridobilo po uradni dolžnosti in na podlagi katerih je sprejelo odločitev. Udeleženka je za te dokaze izvedela šele z izpodbijanim sklepom oziroma na zadnjem naroku 20. 10. 2020. Takrat je ugotovila, da je predlagatelj lastnik večjega števila motornih vozil. Iz zapisnika prvega naroka s 16. 9. 2019 in sklepa VSL IV Cp 801/2020 z 21. 5. 2020 izhaja, da se bo z listinami nasprotna udeleženka lahko seznanila z vpogledom v spis, sodišče pa udeležencev ni obvestilo, da se v spisu nahajajo tudi nove listine in dokazi.

5. Sodišče ni ugodilo dokaznemu predlogu, da od notarja ... pridobi notarski zapis pogodbe, s katero je predlagatelj kupil nepremičnino. Dejansko stanje o vrednosti nepremičnine je bilo nepopolno ugotovljeno.

6. Sodišče ni dovolilo vprašanj, ki so bila naslovljena na predlagatelja, in sicer „koliko stanovanj imajo v lasti predlagateljevi starši, od kod predlagatelju denar za stroške notarja, kdo je plačeval stroške za otroka, kdo je hodil v vrtec po otroka, kako predlagatelj komentira trditve nasprotne udeleženke, da so bili stroški za preživljanje otroka višji, ko je bil otrok še dojenček, kako komentira izpoved otroka na prejšnjem naroku, da si kupi vsakih nekaj mesecev oblačila in da je ta strošek 100,00 EUR“. Sodišče pa je dopustilo nedopustna vprašanja pooblaščenke predlagatelja, ki so bila naslovljena na otroka, in sicer: „Zakaj mami ne zaupa, ali so v preteklosti oče, njegova partnerka ali kdorkoli drug poskušali vplivati na njegovo odločitev, da ostane pri očetu, da spremeni šolo in glede odnosa do matere.“

7. Sodišče ni ocenilo dokazov, v sklepu je zgolj povzelo navedbe in izpovedbe predlagatelja. V sklepu ni pojasnilo, na podlagi katerih dokazov je ugotovilo odločilna dejstva, in se ni opredelilo do ugovorov nasprotne udeleženke.

8. Predlagatelj je sprožil postopek šele potem, ko je nasprotna udeleženka zoper njega vložila predlog za izterjavo neplačanih preživnin za hčeri.

9. Sodišče ni pridobilo dodatnega mnenja CSD, čeprav je od zadnjega mnenja poteklo eno leto, in tudi ne mnenja o ogroženosti otroka, čeprav je nasprotna udeleženka navajala, da je predlagatelj agresivna in manipulativna oseba, da se ga otrok boji in da se mu ne upa zameriti ter mu zato v vsem sledi. Druga hči se je predlagatelju uprla, mladoletna A. A. pa je bolj občutljiva in senzibilna ter bolj podvržena manipulacijam, zato tega upora ni zmogla.

10. Sodišče ni pojasnilo razlogov, zaradi katerih ni postavilo izvedenca kliničnega psihologa, kar sta predlagala oba udeleženca. Odločitev je oprlo le na izpoved otroka, enako pa je postopal tudi CSD. Sodišče bi moralo z drugimi dokazi preveriti, ali je otrok res izrazil pravo voljo in ali je izražena volja v njegovo korist. Nasprotna udeleženka je trdila, da je otrok zmanipuliran s strani predlagatelja in njegove partnerke ter da stori vse, kar mu naročita. Nasprotna udeleženka je predlagala izvedbo dokaza s kliničnim psihologom, da bi se preverile njene trditve, da predlagatelj manipulira z otrokom, da ni sposoben izvajati primerne starševske skrbi, kar kaže tudi njegovo vedenje in obnašanje na narokih, kjer se večkrat ni uspel zadržati in je obračunal celo s pooblaščenko nasprotne udeleženke.

11. Sodišče je v obrazložitvi sklepa navedlo, da se ne bo opredeljevalo do navedb nasprotne udeleženke o predlagatelju „ad personam“, ker gre za manifestacijo nerazčiščenih razmerij med udeležencema in za njun osebni spor, ki se odločanja o zaupanju otroka ne tiče. Sodišče bi moralo izvesti dokaze, ki se tičejo osebnosti predlagatelja, ker te lastnosti vplivajo na bodoči razvoj otroka. Z izvedbo dokaza s postavitvijo izvedenca klinične psihologije in zaslišanjem psihiatrinje bi se raziskalo dejansko stanje v zvezi z največjimi koristmi otroka. Klinični psiholog bi ugotovil družinsko dinamiko vseh udeležencev in na podlagi vseh okoliščin podal mnenje, kaj je otroku najbolj v korist. Mnenji CSD in psihiatrinje bi lahko bili izpodbiti le z izvedenskim mnenjem. Z zavrnitvijo tega dokaza je bilo nasprotni udeleženki onemogočeno, da dokaže nasprotno, kot je trdil predlagatelj in kot je ugotovilo sodišče.

12. Sodišče ni pojasnilo, na podlagi katerih dejstev je ugotovilo, da otrok ni ogrožen ter da je dovolj zrel in sposoben razumeti pomen in posledice izražene volje. Otrokova želja še ne pomeni skladnosti s koristmi otroka. Prav tako ni pojasnilo razlogov, zaradi katerih ni zaslišalo otrokove psihiatrinje.

13. Sodišče ni raziskovalo razmer, v katerih otrok živi, čeprav sta te razmere otrok in predlagatelj ob svojem zaslišanju, posebej glede otrokove sobe, prikrivala in jih lažno prikazovala. Nasprotna udeleženka je predložila pismo mladoletne B. B., ki je na CSD izpostavila svojo stisko, ki jo je doživljala, ko je bila skupaj s A. A. v ... pri starih starših, kjer se je nad njima vsakodnevno izvajalo psihično nasilje, da morata oditi stran od nasprotne udeleženke in se preseliti k predlagatelju. Sklep o tem nima razlogov.

14. Z odločitvijo, da se stiki med nasprotno udeleženko in otrokom izvršujejo po medsebojnem dogovoru, se bo poglobil odtegnitveni sindrom, zato bo otroku nastala nenadomestljiva škoda. Sodišče bi lahko stike otroka in nasprotne udeleženke določilo po telefonu, po SMS ali na drug podoben način.

15. Sodišče ni preverilo navedb nasprotne udeleženke, da predlagatelj in njegova partnerka preprečujeta stike otroka z nasprotno udeleženko. Otrok se ne sme oglašati na telefonske klice nasprotne udeleženke in odgovarjati na njena SMS sporočila.

16. Pravica do stikov je tudi pravica nasprotne udeleženke in ne samo otroka.

17. Očitki, ki jih navaja predlagatelj glede ravnanja nasprotne udeleženke kot matere zoper otroka, v postopku niso bili potrjeni ter o njih otrok ni izpovedoval.

18. Z odločitvijo sodišča so preprečeni stiki otroka s sestro, ki je v varstvu in vzgoji pri nasprotni udeleženki.

19. Sodišče ni raziskovalo materialnih in pridobitnih zmožnosti predlagatelja, pavšalno je verjelo vsem njegovim navedbam, na podlagi katerih je določilo preživninsko obveznost nasprotne udeleženke.

20. Kontradiktorna je ugotovitev, da otrok nima težav z zdravjem (13. točka sklepa), ob nadaljnjem pojasnilu, da so stroški nakupa hrane za otroka višji, ker zaradi presnovne bolezni ne more uživati mlečnih proizvodov (33. tč. sklepa). Nasprotna udeleženka je imela stroške s posebno prehrano, predlagatelj pa teh stroškov ni izkazal. Kupuje le zdravila, ki otroku omilijo posledice, če se ne drži diete (laktozna intoleranca) ter na ta način prihrani. Ob oceni predlagatelja, da znašajo mesečni stroški prehrane za družino 400,00 EUR, in ugotovitvi sodišča, da so stroški prehrane za otroka 140,00 EUR, bi za vse preostale tri člane družina porabila le 260,00 EUR, kar je na osebo 86,66 EUR mesečno.

21. Otrok ima regresirano prehrano, zato stroškov prehrane v šoli v višini 10,00 EUR mesečno ni mogoče upoštevati.

22. Sodišče je povprečne mesečne stroške za delovne zvezke, pisala, šolski pribor ter šolsko uniformo ocenilo v višini 10,00 EUR mesečno. Otrok je učbenike v šoli dobil zastonj, zato odpade strošek v višini 47,50 EUR. Delovne zvezke je kupila nasprotna udeleženka, strošek za uniformo ni izkazan. Učenci najverjetneje dobijo uniformo na izposojo. Predlagatelj je na naroku 20. 10. 2020 izpovedal, da uniforme še ni plačal. Ti stroški so lahko maksimalno 30,00 EUR letno oziroma 2,5 EUR mesečno.

23. Otrok je izpovedal, da kupuje oblačila vsakih nekaj mesecev in ne vsak mesec in da takrat porabi 100,00 EUR, kar pomeni, da je mesečni strošek za obleko in obutev 33,33 EUR.

24. Stroški za otroka so: 100,00 EUR za prehrano, 33,33 EUR za oblačila in obutev, 20,00 EUR za higieno, 7,00 EUR za telefon, 17,00 EUR za vozovnico, 2,5 EUR za zvezke in ostale malenkosti za šolo, 20,00 EUR za razvedrilo, 65,00 EUR za bivanjske stroške, kar je skupaj 264,00 EUR.

25. Sodišče je pri predlagatelju upoštevalo le dohodek in ne drugih dodatkov (prehrana, potni stroški, dnevnice, krizni dodatek), medtem ko je pri izračunu dohodka nasprotne udeleženke poleg plače upoštevalo tudi potne stroške, dodatek za prehrano, krizni dodatek in regres. Obrazložitve sklepa glede višine upoštevanih dohodkov ni mogoče preveriti. Sodišče je zmotno ugotovilo razmerje med dohodki predlagatelja in nasprotne udeleženke.

26. Predlagatelj je navedel, da so mesečni odhodki družine 2.721,73 EUR. Njegova partnerka je brezposelna in prejema nadomestilo v višini 600,00 EUR, njemu pa pomagajo starši, ki mu dajejo 50,00 do največ 200,00 EUR mesečno.4 Starša predlagatelja imata nizko pokojnino, zato ta zadostuje le za njuno preživljanje.

27. Če se predlagatelj ne bi ukvarjal s preprodajo vozil in s tem pridobival dodatnih dohodkov, ne bi razpolagal z večjim številom vozil. Čeprav so ta stara, se z njimi da ustvarjati dohodek, kar je razlog, da jih ima v lasti. Sodišče je ugotovilo, da predlagatelj kupi poceni staro vozilo, ga obnovi in proda. To nedvomno kaže na preprodajo, saj drugih razlogov, zakaj bi jih imel, sodišče ni ugotovilo.

28. Če se predlagatelj ne bi ukvarjal s preprodajo peletov, ne bi potreboval tovornega vozila. Njegova izpoved, da peletov ne prodaja, ni resnična, saj ima kombi, ki ga je kupil za svojo dejavnost, prav tako je izpovedal, da ima kot zaposleni pri podjetju, ki proizvaja pelete, možnost, da jih določeno količino ugodneje kupi.

29. Predlagatelj ne bi kupoval nepremičnin, če ne bi imel sredstev. Kupnina za nepremičnino je bila 16.000,00 EUR. Iz teh dejstev izhaja, da predlagatelj dobiva še druge dohodke.

30. Predlagatelj je predložil dokazila, da ima partnerka leasing za družinsko vozilo in da ima kredit za stanovanje, v katerem živijo, oboje skupaj v višini 500,00 EUR. Preživljanje otrok ima prednost pred odplačevanjem kreditov.

31. Sklepa ni mogoče preizkusiti v delu, v katerem je sodišče nasprotni udeleženki naložilo v plačilo 2.800,00 EUR za obdobje od 1. 9. 2020 dalje. Ni namreč obrazloženo, na podlagi česa ji sodišče nalaga plačilo navedenega zneska in kaj predstavljajo mesečni obroki 200,00 EUR.

32. Sodišče je udeleženca postopka obravnavalo neenakopravno, postopek je bil voden rutinsko, površno in brez minimalnega občutka za nastale okoliščine, predvsem na strani nasprotne udeleženke.

Povzetek pritožbenih navedb zoper sklep s 27. 11. 2020

33. Nasprotna udeleženka ni mogla pravočasno in v roku izpolniti obveznosti, naloženih s sklepom z 20. 10. 2020, ker je sodišče nepravilno navedlo ime predlagatelja in njegov TRR. Rok za plačilo zapadle preživninske obveznosti, kot je bil določen s sklepom z 20. 10. 2020, bi sodišče prve stopnje moralo spremeniti, tako da bi pričel teči od izdaje popravnega sklepa.

Odločitev o pritožbah5

34. Pritožba zoper sklep z 20. 10. 2020 je delno utemeljena, pritožba zoper sklep s 27. 11. 2020 ni utemeljena.

O procesnih kršitvah postopka

35. Sodišče ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 365. členom ZPP in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1)) in tudi ne kršitev, na katere opozarja pritožba. Zagrešilo pa je (nekatere) relativne kršitve postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP), ki na zakonitost in pravilnost sklepa niso vplivale. Do teh kršitev se bo pritožbeno sodišče opredelilo v nadaljevanju obrazložitve.

36. Sodišče prve stopnje je popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo.

37. Sodišče je pripravljalno vlogo predlagatelja z 20. 10. 2020 s prilogami vročilo nasprotni udeleženki na naroku 20. 10. 2020.6 O tem je v spisu uradni zaznamek7, zato jo je sodišče pooblaščenki nasprotne udeleženke po nepotrebnem ponovno pošiljalo še 21. 10. 2021.

38. Nasprotna udeleženka v pritožbi pavšalno zatrjuje, da ji nekatere vloge predlagatelja niso bile pravočasno vročene, ne pojasni pa, katere so bile te vloge in do katerih trditev iz teh vlog se ni mogla (pravočasno) opredeliti ter v čem je to vplivalo na zakonitost in pravilnost sklepa. Enako velja za listine, ki jih je prejelo sodišče prve stopnje po uradnih poizvedbah, s tem, da pritožnica potrjuje, da se je z listinami seznanila na zadnjem naroku. Nasprotna udeleženka v pritožbi tudi ne konkretizira, katera odločilna dejstva bi bila zaradi opustitve vročanja listin drugače ugotovljena in kako bi to vplivalo na drugačno odločitev o dodelitvi otroka, določitvi stikov in preživnine.

39. Sodišče prve stopnje je v 7. tč. obrazložitve sklepa povzelo dokaze, ki jih je izvedlo. V 8. tč. obrazložitve sklepa je pojasnilo razloge, zaradi katerih ni zahtevalo od CSD, da izdela oceno ogroženosti otroka, in zaradi katerih ni zaslišalo otrokove psihiatrinje. Pojasnilo je, da se je pri odločitvi o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo predlagatelju oprlo na mnenje CSD in prepričljivo izpoved otroka. Sodišče prve stopnje je v nadaljevanju obrazložitve sklepa dodatno pojasnilo razloge, zaradi katerih ni izvedlo dokazov, ki jih je predlagala nasprotna udeleženka.8

40. Sodišče prve stopnje od notarja ... ni pridobilo notarskega zapisa, s katerim je predlagatelj kupil nepremičnino. Pojasnilo je, da je predlagatelj kupil nepremičnino, za katero je plačal aro (3.200,00 EUR), in da mu je denar za preostalo kupnino (12.800,00 EUR) posodil njegov oče.9 Podrobnejše dokazovanje glede tega premoženja predlagatelja presega domet ugotavljanja materialnih zmožnosti udeležencev, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje porazdelilo preživninsko breme, zato izvedba predlaganega dokaza ni bila potrebna.

41. Sodišče prve stopnje je dovolilo vprašanja pooblaščenki nasprotne udeleženke, ki so bila relevantna. Iz zapisnikov narokov ne izhaja, da bi bila nasprotna udeleženka pri izvedbi dokazov v neenakem položaju in da bi bil očitek diskriminacije utemeljen.

42. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da sodišče v sodbi ni pojasnilo, na podlagi katerih dokazov je ugotovilo odločilna dejstva, da se ni opredelilo do ugovorov nasprotne udeleženke, da je le povzelo izpovedbe predlagatelja in da ni sledilo metodološkemu napotku iz 8. člena ZPP. Skopa obrazložitev sodišča prve stopnje (še) ne pomeni, da sklep o odločilnih dejstvih ne vsebuje bistvenih razlogov in da odločitve ni mogoče preizkusiti, sodišču pa se ni treba opredeljevati do trditev, za katere oceni, da za sprejem odločitve niso ključne.

43. To velja tudi za domnevo nasprotne udeleženka, da je predlagatelj vložil predlog zgolj zato, ker je nasprotna udeleženka zoper njega sprožila predlog za izterjavo neplačanih preživnin za oba otroka za več let nazaj. V postopku je bilo ugotovljeno, da se je otrok odselil od nasprotne udeleženke na lastno željo in z njenim soglasjem, kar pa je nedvomno razlog, da se novi položaj tudi pravno uredi.

44. Sodišče je izvedlo dokaz s pridobitvijo mnenja CSD, ki je na podlagi razgovora z udeležencema in otrokom ter na podlagi drugih listin in strokovnih mnenj (šole, psihiatrinje, šolske psihologinje, itd.) določno pojasnil razloge za svoje stališče, da se glede dodelitve in stikov sledi mnenju mladoletne A. A. Nasprotna udeleženka v pritožbi ne navaja relevantnih razlogov, ki bi ob nespremenjenih okoliščinah od sodišča terjali, da zahteva njegovo dopolnitev. Sam potek časa takšne bistvene okoliščine ne predstavlja.

45. V sodni praksi ni sporno, da ima mnenje CSD, katerega namen je razjasnitev določenih dejanskih vprašanj in ki s sodiščem sodeluje tudi v funkciji javnega interesa, bistvene značilnosti in strukturo izvedenskega mnenja, saj izvidu, to je ugotovitvam dejstev, sledi strokovna ocena delavcev, ki imajo na tem področju specifična znanja10. Zato v družinskih zadevah za odločitev praviloma zadošča že strokovno mnenje CSD. Sodišče pa je dolžno postavi izvedenca, če bi bile v podanem mnenju CSD nejasnosti, pomanjkljivosti ali pa bi bilo zaradi specifičnosti zadeve treba opraviti bolj poglobljeno strokovno ekspertizo.11

46. V obravnavani zadevi je prevladalo stališče, da takšne okoliščine niso bile ugotovljene. Ob tem niso ostale prezrte pritožbene navedbe nasprotne udeleženke, da strokovno mnenje CSD ni odgovorilo na njene očitke o osebnostnih značilnostih predlagatelja, zaradi katerih je otrok žrtev manipulacije in strahu ter izraz dekličine volje ni pristen, kar bi bilo mogoče preveriti le z izvedencem klinične psihologije. CSD je situacijo v družini obravnaval večkrat, celostno, pri čemer je sodelovalo več strokovnih delavcev. Ob tem je bil velik poudarek namenjen izraženi volji otroka, da živi pri očetu (o tem se je mld. A. A. večkrat izrekla), ki jo je strokovna delavka preverjala tudi preko vprašanj, ki niso povezana z družinskim ozadjem12. Ugotovila je, da je A. A. sposobna svoje razloge ustrezno argumentirati in da tudi z neverbalnim načinom do matere izraža odklonilen odnos, prav tako stisko, ker mora svoje mnenje pojasnjevati v njeni navzočnosti13. Strokovni delavci so zato v zaključnem mnenju podprli izraženo voljo otroka, da živi pri očetu, pri čemer so v zvezi s predlogi nasprotne udeleženke po potrebnosti nadaljnje obravnave navedli, da sami niso kompetentni za ugotavljanje duševnega stanja strank in na podlagi vedenja deklice ne morejo oceniti, ali bi bil glede na očitke o zmanipuliranosti potreben še izvedenec. Je pa mld. A A. že obiskovala pedopsihiatra, ki je ocenil, da je njeno psihično stanje odraz konfliktov z mamo. Zaključili so, da A. A. zasliševanje ravno tako obremenjuje kot negotova situacija in se njene želje tudi ob razgovoru z drugimi strokovnjaki ne bodo spremenile. Ob tem so še dodali, da je bil predlagatelj pripravljen sprožiti postopek zaslišanja A. A. preko programa, ki deluje v okviru Varuha človekovih pravic, a je temu nasprotna udeleženka nasprotovala.

47. Iz strokovnega mnenja CSD tako jasno izhaja, da je otrok sposoben izraziti svojo voljo in da prav s podajanjem izjav pred številnimi organi (šolski psiholog, psihiatrinja, CSD, policija, sodišče) izraža potrebo, da se mu prisluhne. To pa je glede na njegovo starost (ob zaključku postopka je bila deklica stara 16 let) odločilno. Dokazni postopek ni potrdil povsem pavšalnih pritožbenih trditev nasprotne udeleženke, da bi bil nasprotni udeleženec do mld. A. A. kadarkoli agresiven in da bi se ga bala ter bi bila zato pri njem ogrožena. Pritožbeno sodišče pa dopušča možnost, da so bile njene izjave glede vsebinskih razlogov za preselitev k očetu oblikovane tudi na podlagi njegove iniciative, a te okoliščine za odločitev v zadevi ne ocenjuje kot ključne. To pa zato, ker je iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje razvidno, da se deklica že daljše obdobje pred odselitvijo k očetu pri mami ni počutila dovolj sprejeto14, imela je psihične težave in zaradi njih obiskovala celo psihiatra. Po preselitvi k očetu je izboljšala učni uspeh, se vpisala na želeno šolo, sama pa je na obravnavi prepričljivo opisala, da se v novi družini15 zelo dobro počuti. Tudi če bi se torej z izvedeniškim mnenjem potrdilo, da je k dekličini odločitvi za preselitev in njenemu argumentiranju razlogov16 prispeval oče, ki je njeno stisko prepoznal, to na pravilnost odločitve, da se upošteva njena volja, kje želi živeti, ne bi v ničemer vplivalo. Sodišče prve stopnje glede na navedeno dokaza z izvedencem klinične psihologije o primernosti nasprotnega udeleženca za zaupanje otroka v vzgojo in varstvo ni bilo dolžno izvesti, saj ta dokaz glede na ostala ugotovljena dejstva ne bi bil odločilen. Izvedeni dokazi, predvsem jasno izražena želja otroka, so s stopnjo prepričanja potrdili, da je v njegovo korist, da se dodeli predlagatelju in da se tudi glede stikov upošteva njegova volja.

48. Sodišče ni dolžno izvesti dokaza v primeru, če ta ne bi mogel spremeniti končne dokazne ocene,17zato v tej zadevi ni bistveno, ali je deklica na policijsko postajo odšla sama ali v spremstvu predlagatelja, prav tako tudi ne, ali jo je ta spodbujal k obisku šolske psihologinje.

49. Sodišče prve stopnje je pojasnilo razloge, zaradi katerih ni zaslišalo psihiatrinje, pri čemer pritožba ne izpostavlja dejstev, zakaj bi opustitev tega dokaza vplivala na odločitev. Mnenje psihiatrinje, da je treba otroka dodeliti predlagatelju, ker bi se s tem olajšala njegova huda duševna stiska, zaradi katere se zdravi, so potrdili številni drugi dokazi, s tem, da je sodišče prve stopnje odločilo tako, kot je slednja predlagala.

50. Sodišče prve stopnje je v sklepu prepričljivo pojasnilo razloge, zaradi katerih je otroka dodelilo predlagatelju. Odločitve ni sprejelo le na podlagi otrokove izjave, marveč na podlagi številnih dokazov, ki jih je dokazno ocenilo v okviru metodološkega napotka iz 8. člena ZPP. Pritožbeni očitki, da sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, zato niso utemeljeni.

Glede odločitve o (pre)dodelitvi otroka

51. Sodišče izda novo odločbo o varstvu in vzgoji otroka, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka (četrti odstavek 138. člena Družinskega zakonika; v nadaljevanju DZ). Obe predpostavki sta izkazani. Otrok se je preselil k predlagatelju, torej je obstajal posebej utemeljen razlog, hkrati pa je bilo ugotovljeno, da je to tudi v njegovo korist. Po 138. členu DZ se presoja zgolj odnos med posameznim staršem in otrokom ter se korist ocenjuje znotraj tega razmerja. Ne gre za tekmovanje med starši, temveč je naloga sodišča, da pretehta vse okoliščine in sprejme za otroka najboljšo odločitev.18 Tako je postopalo tudi sodišče prve stopnje in na ta način je treba razumeti njegovo pojasnilo, da se ne bo opredeljevalo do očitkov nasprotne udeleženke o pomanjkljivostih predlagatelja „ad personam“.19

52. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je otrok, ki je v šestnajstem letu starosti, s svojo izpovedbo izkazal zrelost, ki prepričljivo potrjuje, da je sposoben prepoznati in poiskati ter se odločiti za najboljšo pot v življenju ter da ve, kaj je kratkoročno in dolgoročno zanj koristno. Do teh ugotovitev je prišlo na podlagi njegovega zaslišanja, mnenja CSD, psihiatrinje, šolske psihologinje, poročil šole in drugih dokazov. CSD v mnenju izpostavlja, da se otrok zaveda, kako pomembno odločitev sprejema, in kaže pri tem zadostno mero razumnosti in odraslosti, zato je treba „slediti njegovim željam tako glede šolanja kot bivanja.“20 Iz listin izhaja, da je otrok v hudi duševni stiski, pa vendar je kljub tem težavam njegova šolska uspešnost ostala zelo dobra ter je ohranil visoko zastavljene življenjske cilje, ki jih je tudi predstavil. Te cilje pritožba neutemeljeno pripisuje predlagateljevi indoktrinaciji.21

53. Otrokova želja še ne pomeni skladnosti s koristmi otroka. V sodni praksi je sprejeto enotno stališče, da izjava otroka predstavlja relevanten dokaz, ki se dokazno oceni v okviru metodološkega napotka iz 8. člena ZPP. Pri tem pa je pomembno, kakšna je njegova siceršnja osebnostna zrelost. Medtem ko pri mlajših otrocih vprašanje, ali je njihova izjava skladna z njihovimi koristmi, terja širše sodelovanje različnih organov, je pri starejših, katerim že zakon omogoča neposredno sodelovanje v postopku, predvsem treba zagotoviti, da se spoštuje njihova izražena volja in tej pripisati odločilen pomen22. V konkretnem primeru je mld. A. A. svojo voljo izrazila pred številnimi organi in neposredno na sodišču, s tem pa opozarjala na pričakovanje, da se jo sliši in upošteva.

54. Nobenega dvoma ni, da otrok pri predlagatelju ni ogrožen. Prav nasprotno. Številna strokovna mnenja potrjujejo, da se je prav z njegovo odselitvijo k očetu in odločitvijo o začasni dodelitvi zanj vzpostavilo stabilno okolje, ki mu omogoča uspešen osebnostni razvoj. Dejstvo, da odločitev sledi želji otroka in da se je na njeni podlagi takšno stanje že udejanjilo pred končno odločitvijo sodišča prve stopnje, le dodatno potrjuje neutemeljena pričakovanja nasprotne udeleženke, ki glede na spremenjene okoliščine ne prepozna dejanskih koristi otroka. Tega se zaveda tudi pritožba, ko daje pretiran poudarek načelu kontinuitete varstva in vzgoje, spregleda pa dejstva, ki pritrjujejo utemeljenosti predodelitve predlagatelju. Načela kontinuitete ni mogoče razlagati preozko, ker je treba upoštevati vse okoliščine konkretnega primera,23 na ta način pa je pri odločanju postopalo sodišče prve stopnje.

55. Glede na pojasnjene razloge ne more biti odločilnega pomena dejstvo, ali ima otrok pri predlagatelju svojo sobo.24 Enako velja za pismo otrokove mlajše sestre, ki živi skupaj z nasprotno udeleženko, o stiski, ki jo je doživljala, ko je bila skupaj s A. A. v ... pri starih starših. V njem opisana pričakovanja očeta, da materi ne povesta za mlajšega polbratca, namreč v ničemer ne vzbujajo dvoma v sposobnost predlagatelja za opravljanje starševske vloge.

Glede odločitve o stikih

56. V postopku je bilo ugotovljeno, da stikov med otrokom in nasprotno udeleženko dejansko ni,25 da deklica stike odklanja, da so njeni odnosi z nasprotno udeleženko porušeni, da navaja razloge, zaradi katerih obstaja zamera do nasprotne udeleženke ter da predlagatelj in njegova partnerka ne preprečujeta stikov. Mladoletna A. A. je v svojih izjavah in neposredno ob zaslišanju prepričljivo pojasnila, da se stikom ni odrekla, le prestavila jih je na čas, ko bo predelala pretekle dogodke in negativna čustva do nasprotne udeleženke. Njeno odločitev je v postopku treba spoštovati26. Glede na njeno starost in zrelost, iz katere izhaja, da je sposobna razumeti pomen in posledice izraženega mnenja, pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da bi jo bilo glede na trenutne razmere nesmiselno in kontraproduktivno siliti v natančno določen potek stikov, temveč je treba slediti njenemu predlogu in počakati na čas, ko bodo vzpostavljene okoliščine za odkrit pogovor. Takrat bodo ustvarjeni pogoji za dogovor glede stikov, ki bodo v obojestransko zadovoljstvo obeh. Otroku je treba tudi prepustiti, da se samostojno odloči glede stikov svojo sestro, ki je v varstvu in vzgoji pri nasprotni udeleženki.

57. Iz teh razlogov sodišče utemeljeno ni določilo stikov nasprotne udeleženke z otrokom po telefonu, po SMS ali na drug način, ker bi tudi ta način komunikacije, če bi bil prisilno določen, lahko predstavljal nov vir konfliktov in negativno vplival na njun medsebojni odnos ter bi stike odmaknil še bolj v prihodnost. „Odtujitveni sindrom“, ki ga omenja pritožba, zaradi zaostrenih odnosov med otrokom in nasprotno udeleženko že obstaja, vzrok zanj pa nasprotna udeleženka neutemeljeno išče pri drugih.

58. S stiki se prvenstveno zagotavljajo koristi otroka, čeprav so stiki z otrokom tudi pravica staršev. Pri odločitvi se je upoštevala dolgoročna korist otroka, ki se bo pokazala v odrasli dobi, s tem, da deklico manj kot dve leti ločita do polnoletnosti. Posebej glede na njene izjave in sedanje zaostrene odnose z nasprotno udeleženko bi vzpostavitev vnaprej določenih stikov pomenila zanjo psihično obremenitev, ki ne bi le ogrožala njenega razvoja, marveč bi negativno vplivala na njihovo ponovno vzpostavitev v obdobju do polnoletnosti, kot tudi na vzpostavitev pristnih odnosov z nasprotno udeleženko v kasnejšem življenjskem obdobju. Ker so dobri odnosi in podpora med starši in otroci pomembni vse življenje, pritožbeno sodišče ob tem apelira tako na nasprotno udeleženko kot na mladoletno A. A., da poskušata znova najti skupne točke, na katerih bi nadgradili porušen odnos (morda tudi ob pomoči terapevta, kot je bilo predlagano na CSD) ter s tem postavili trdnejše temelje za bodočnost.

Glede odločitve o preživnini

59. Sodišče prve stopnje je določilo preživnino v skladu z 189. členom DZ, in sicer glede na potrebe otroka in materialne zmožnosti udeležencev. Konkretne potrebe otroka je ocenilo v okviru metodološkega napotka iz 190. člena DZ.

60. Pritožba protispisno in izven konteksta povzema del obrazložitve glede posebne prehrane otroka. V 13. tč. obrazložitve sklepa je sodišče le povzelo izjavo otroka, ki je bila vezana na njegovo zdravstveno stanje v zvezi z nadaljnjim šolanjem, v 33. tč. pa je pojasnilo, da otrok potrebuje posebno prehrano zaradi presnovne bolezni. Tudi iz pritožbenih navedb izhaja, da je imela nasprotna udeleženka dodatne stroške s posebno prehrano deklice, ko je bila ta v varstvu in vzgoji pri njej. Nedokazane so pritožbene trditve, da predlagatelj ne kupuje izdelkov brez laktoze, temveč le zdravila, da prihrani pri stroških. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so mesečni stroški prehrane za otroka iz tega razloga višji in jih je ustrezno ocenilo na 140,00 EUR. Že iz teh razlogov matematična akrobatika, ki jo ponuja pritožba, povzemajoč navedbe predlagatelja, koliko porabi celotna družina za prehrano, ne terja dodatnih pojasnil.

61. V okviru potrebe po posebni prehrani je treba razumeti tudi utemeljeno priznan mesečni strošek za šolsko malico. Mesečni stroški prehrane doma in v šoli so torej najmanj 150,00 EUR, kar pomeni, da ni odločilno, ali je šolska malica regresirana, kot to izpostavlja pritožba.

62. Mesečni strošek za šolske potrebščine je glede na splošno znana dejstva, ob upoštevanju konkretnega primera, prej prenizek kot previsok, tudi če se ne upošteva strošek šolske uniforme.

63. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je mladoletna A. A. najstnica, zato so povprečni stroški za obleko in obutev vsaj 50,00 EUR in ne 33,33 EUR, kot to matematično prikazuje nasprotna udeleženka. Tudi materialne zmožnosti udeležencev potrjujejo, da je te mesečne potrebe otroka sodišče prve stopnje pravilno ocenilo.

64. Mesečni stroški za otroka v višini 264,00 EUR, ki jih kot primerne navaja pritožba, niso v sorazmerju z materialnimi zmožnostmi udeležencev, čeprav imata oba še dodatne preživninske obveznosti.27 Priznani mesečni življenjski stroški otroka v višini 340,00 EUR so prej prenizko kot previsoko ocenjeni.

65. Sodišče prve stopnje je verjelo predlagatelju, da njemu in partnerki finančno pomagajo njuni straši, pritožba pa ne navede prepričljivih dejstev, ki bi to dokazno oceno ovrgli. Sodišče je pojasnilo, da je predlagatelj prodal eno vozilo, da je plačal zapadle dolgove iz naslova preživljanja, ni pa bilo dokazano, da bi s prodajo avtomobilov prejemal dodatne zaslužke, zato ni odločilno, da ima v lasti večje število vozil, motorjev in tovorno vozilo. Sodišče prve stopnje je verjelo izpovedbi predlagatelja, da so avtomobili in motorji njegov hobi. Pavšalna ugibanja nasprotne udeleženke, da se predlagatelj ukvarja s preprodajo vozil in da na ta način prejema dodaten zaslužek, pa so ostala neizkazana.

66. V postopku ni bilo dokazano, da bi predlagatelj prodajal pelete. V službi, kjer je zaposlen, je le izkoristil možnost njihovega cenejšega nakupa za ogrevanje hiše. Lastništvo kombija še ne dokazuje, da predlagatelj s prodajo peletov pridobiva zaslužek.

67. Sodišče prve stopnje ugotavlja, da je predlagatelj kupil zazidljivo nepremičnino, da je plačal aro v višini 3.200,00 EUR, da je za preostanek kupnine v višini 12.800,00 EUR prejel posojilo od očeta, da ima v lasti le to zazidljivo nepremičnino, da je nasprotna udeleženka solastnica hiše in da nepremičnini udeležencema ne prinašata dohodkov. Navedeno premoženje udeležencev ne dokazuje, da bi imela večje premoženjske zmožnosti, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje. Teh ugotovitev ne more spremeniti dejstvo, da predlagatelj ni predložil notarskega zapisa kupoprodajne pogodbe, na podlagi katere je postal lastnik nepremičnine.

68. Sodišče prve stopnje je pojasnilo razloge, ki jih pritožbeno sodišče sprejema, da nepremičnine oddajajo predlagateljevi starši, ki so tudi njihovi lastniki, in da je na njihovo prošnjo plačal nadomestilo in davek.

69. Ker sodišče prve stopnje ni upoštevalo stroškov odplačevanja kredita, so pritožbene trditve o napačno ugotovljenih premoženjskih zmožnostih neutemeljene.

70. Sodišče prve stopnje pri izračunu povprečne mesečne plače nasprotne udeleženke ni upoštevalo plačil, ki jih prejema za prehrano. Če se ne upošteva regres, je njena povprečna mesečna plača nekaj manj kot 1.400,00 EUR. Pri izračunu povprečne mesečne plače predlagatelja je sodišče upoštevalo plačilne liste in pravilno ugotovilo, da je njegova povprečna mesečna plača nekaj manj kot 1.100,00 EUR. Iz teh razlogov so neutemeljene pritožbene navedbe, da je ugotovitev, da nasprotna udeleženka prejema višjo plačo od predlagatelja, zmotna.

71. Glede na navedeno je pravilna odločitev, da nasprotna udeleženka krije 60 %, predlagatelj pa 40 % preživninskega bremena. Ustreznost take porazdelitve potrjujejo že obrazložena dejstva, s tem, da je enako preživnino (v višini 200,00 EUR) plačeval tudi predlagatelj, ko je bila mladoletna A. A. v varstvu in vzgoji pri nasprotni udeleženki, in da je sedaj celotno breme varstva in vzgoje na predlagatelju. Sodišče prve stopnje tudi pravilno ugotavlja, da bo nasprotna udeleženka glede na svoje dohodke in druge preživninske obveznosti ter stroške lastnega preživljanja takšno preživnino zmogla.

72. Čeprav sodišče v obrazložitvi ni pojasnilo razlogov, na podlagi katerih je nasprotna udeleženka do izpodbijanega sklepa zapadle preživninske obroke v višini 2.800,00 EUR dolžna plačati v petnajstih dneh od prejema sklepa, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega preživninskega obroka od 19. 9. 2019 dalje, to izhaja iz same odločitve, Pritožba ne navaja razlogov, ki bi kazali, da je pooblaščenka udeleženke, ki je odvetnica, v tem delu ne bi mogla preveriti.

73. Materialnopravni preizkus sklepa pa pokaže, da sodišče prve stopnje v tem delu odločitve ni upoštevalo, da je predlagatelj vložil predlog (priporočeno) 13. 9. 2019. Pri izračunu mesečnih preživninskih obrokov, ki so zapadli do dneva izdaje sklepa, je zato sodišče prve stopnje zmotno naredilo izračun preživnine od 1. 9. 2019 namesto od 13. 9. 2019. Pritožbeno sodišče je zato za mesec september 2019 določilo preživnino v višini 119,90 EUR, kar pomeni, da je skupni znesek zapadle preživnine do izdaje sklepa 2.719,90 EUR.28

Glede zavrnitve predloga za določitev novega izpolnitvenega roka za plačilo preživninske obveznosti nasprotne udeleženke

74. Nasprotna udeleženka je vedela kdo je upravičeni prejemnik zapadle in neplačane preživnine, ki je bila določena s sklepom z dne 20. 10. 2020. S potrebno (minimalno) skrbnostjo bi lahko svojo obveznost poravnala tudi na (številne) druge načine (po pošti, položitev stvari pri sodišču. itd.), zato je sodišče njen predlog utemeljeno zavrnilo.

Odločitev pritožbenega sodišča

75. Pritožbeni razlogi zoper sklep z 20. 10. 2020 so delno utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in sklep v tem delu spremenilo, v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (3. tč. prvega odstavka 365. člena ZPP).

76. Pritožba zoper sklep s 27. 11. 2020 ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. prvega odstavka 365. člena ZPP).

O stroških pritožbenega postopka

77. O stroških postopka za varstvo koristi otroka odloči sodišče po prostem preudarku (101. člen ZNP-1). V družinskih sporih primarno velja načelo, da vsak udeleženec krije svoje stroške, ker se v teh postopkih zasledujejo koristi otroka. Nasprotna udeleženka je uspela s pritožbo le v sorazmerno majhnem delu, kar je dodaten razlog, da mora sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka (drugi odstavek 154. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP).

-------------------------------
1 V nadaljevanju sodna poravnava.
2 S popravnim sklepom z dne 3. 2. 2021 je bila odpravljena pomota glede oznake TRR predlagatelja. S popravnima sklepoma II N 000/2019 z dne 27. 11. 2020 (l. št. 290-292) in 12. 1. 2021 (l. št. 322-323), je bila popravljena pomota pri zapisu imena predlagatelja in pomota pri zapisu datuma v 3. tč. izreka sklepa.
3 Nasprotna udeleženka je 29. 12. 2020 znova vložila predlog za izdajo popravnega sklepa oz. podredno pritožbo, v katerem je predlagala, da sodišče prve stopnje popravi pisno napako v oznaki številke bančnega računa predlagatelja in da ji določi rok za plačilo zapadle preživninske obveznosti od izdaje popravnega sklepa. Sodišče prve stopnje je s popravnim sklepom z s 3. 2. 2021 popravilo očitno pisno napako s popravnim sklepom, ni pa odločilo o predlogu nasprotne udeleženke glede določitve novega roka plačila zapadle preživninske obveznosti, kot je to storilo s sklepom s 27. 11. 2020.
4 Nasprotna udeleženka tudi v pritožbi podaja razpredelnico, stran 13 in 14 pritožbe.
5 Glede odločitve o dodelitvi otroka in o stikih je bil posvetovalnemu zapisniku priloženo odklonilno ločeno mnenje (tretji odstavek 127. člena ZPP).
6 L. št. 248.
7 L. št. 284.
8 Glej 16., 17., 18., 19., 35., 51., 52., 54. in 58. tč. obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje.
9 Glej 54. tč. obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje.
10 VS RS II Ips 682/2007.
11 VSL IV Cp 1521/2019.
12 Zapisnik strokovne delavke ... s 4. 12. 2019.
13 Mnenje CSD s 13. 12. 2019.
14 Imela je občutek, da je manj vredna kot mlajša sestra, slabo se je počutila zaradi videza in očitkov o debelosti, pri čemer v mami ni našla potrebne čustvene opore.
15 Predlagatelj živi z novo partnerko in mlajšim otrokom.
16 Kar je še posebej zahtevno, saj gre za notranje občutke, ki se postopoma kopičijo in jih je težko utemeljiti, ubesediti ter iskati razloge zanje.
17 VS RS II Ips 554/99.
18 Matej Čujovič: Komentar Družinskega zakonika, Uradni list, Ljubljana 2019, stran 421.
19 14. tč. obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje.
20 L. št. 94.
21 Npr. glede izbire poklica radiologinje in razlogov za izbiro tega poklica.
22 Tako VSL IV Cp 239/2015, IV Cp 1932/2015, IV Cp 1678/2015, II Cp 2233/2019.
23 Matej Čujovič: Komentar Družinskega zakonika, Uradni list, Ljubljana 2019, stran 421.
24 II Ips 95/2009.
25 V zadnje pol leta pred izdajo izpodbijanega sklepa so bili le trije stiki.
26 VSL je v zadevi IV Cp 1240/2017 zapisalo: „Ko dopolnimo 18 let, roditeljska pravica preneha. To je trenutek, ko se sami odločimo, s kom, kdaj in na kakšen način se bomo ali ne bomo srečevali (v pravnem jeziku: imeli stike). Odraslega ni mogoče (pri)siliti v stike z nekom, pa naj bodo njegovi razlogi za odklanjanje stikov še tako nenavadni, nerazumni ali celo njemu samemu v škodo. Prisila odraslega v stike bi bila vsakomur gotovo povsem nepredstavljiva. Ko se otrok približuje polnoletnosti, se njegova zrelost in osebnostna drža vse bolj približujeta zrelosti in osebnostni drži odraslega. Pri domala vsakem že pred polnoletnostjo (pri nekaterih že precej pred njo) nastopi trenutek, ko sta zrelost in osebnostna drža takšni, da bi bilo siljenje v stike prav tako nepredstavljivo kot pri odraslih. Še več – bilo bi škodljivo; ne le akutno škodljivo za otroka oziroma mladostnika, ampak še za njegov odnos z osebo, s katero naj bi otrok imel stike, posledično pa tudi dolgoročno za osebnostni razvoj tega otroka (ali mladostnika)“
27 Predlagatelj preživlja še dva otroka, nasprotna udeleženka pa še enega.
28 200 : 30 = 6,66 x 13 = 119,90 + 2.600,00 = 2.719,90


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 138, 140

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
14.07.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQ4OTc0